V tem obdobju sta bila le dva reprezentanta, ki sta nastopila na omenjenih tekmovanjih, to sta bila Goran Dragić in Uroš Slokar. Čeprav je bil starejši od bratov Dragić leta 2006 še v učni vlogi (nastopil je le na eni tekmi, na kateri se ni vpisal med strelce), pa je vseeno prepričljivo najboljši slovenski strelec na svetovnih prvenstvih.

V spodnji tabeli so vsi slovenski košarkarji, ki so na svetovnih prvenstvih dosegli vsaj 70 točk.

Zanimiva je tudi podrobnejša ekipna statistika.

Kaj pade v oči?

− Število skokov je v upadu.
− Odstotek prostih metov ni ravno najbolj bleščeč.
− Odstotek meta za dve točki je v rahlem porastu, odstotek meta za tri točke pa v upadu.

Zanimiva je sploh zadnja alineja, sploh ko jo povežemo z naslednjim spoznanjem − Slovenija je leta 2006 skoraj tri četrtine vseh metov iz igre namenila dvojki, na naslednjih dveh prvenstvih pa je razmerje med dvojko in trojko precej bližje – 50:50.

Opomba: odstotek pomeni, kako pogosto se slovenski napad konča z metom za dve točki in kako pogosto za tri točke.

Seveda pa je smiselna opomba, da je to obdobje že precej oddaljeno, zato se osredinimo še na obdobje od novembra 2020, ko selektorsko delo opravlja Aleksander Sekulič. Najprej poglejmo ključne številke po času.

V slovenski reprezentanci je seveda največ odvisno od Luke Dončića, zato si v naslednji tabeli poglejmo še statistiko v odvisnosti od tega, ali je Ljubljančan del slovenske vrste ali ne.

V nebo najbolj vpijoča statistika je število doseženih točk, Slovenija na tekmah, na katerih igra kapetan, namreč doseže dobrih 16 točk več kot brez Ljubljančana. Izrazito boljši je tudi met za dve točki, opazno pa tudi skok in uspešnost za tri točke.

Pa še statistika v odvisnosti, ali Slovenija zmaga ali ne.

Povprečja ob porazih so razumljivo nižja, seveda je eno povezano z drugim. Morda pa vseeno najbolj pade v oko odstotek prostih metov. To je eden od redkih segmentov igre, ki ga lahko primerjamo ne glede na razplet, saj košarkar meče neoviran. Ta odstotek je na tekmah, ki se končajo s porazom, izrazito nižji.

In še odločitev, ali se napad konča z dvojko ali trojko?

Odvisnost od meta za tri točke je tako izjemno pomembna, saj se skoraj polovica napadov konča prav s trojko.

Slovenija se je sicer prav na vsakem prvenstvu pomerila z reprezentanco ZDA, po dvakrat pa je igrala proti Avstraliji in Turčiji. Za zdaj ima malenkost več zmag kot porazov (12:10), največjo zmago je dosegla nad Avstralijo leta 2010, ko je slavila s 87:58, največji poraz pa je utrpela štiri leta pozneje v četrtfinalu proti ZDA (119:76), kar je bila sploh njena zadnja tekma na tem tekmovanju do zdaj.