Začetki tekmovanja za mis sveta segajo v leto 1951, ko je britanski TV-voditelj in promotor v verigi plesnih dvoran Mecca Eric Douglas Morley v okviru poletnega festivala, poimenovanega The Festival of Britain, pripravil lepotno tekmovanje/modno revijo deklet v kopalkah: The Festive Bikini Contest.

Čeprav je šlo za popolnoma britanski dogodek, se ga je udeležilo tudi nekaj deklet iz drugih držav in na koncu je tudi zmaga šla v tujino, saj je na najvišjo stopničko zmagovalnega odra (zgolj v bikiniju!) stopila takrat še ne 22-letna Švedinja Kerstin Kiki Håkansson. In prav zaradi mednarodne udeležbe — za naziv se je sicer potegovalo 26 deklet, poleg zmagovalke še 21 Britank, Nizozemka, Francozinja, Danka in Američanka — so predstavniki sedme sile že prvo leto tekmovanje poimenovali Miss World (Mis sveta).

Prvotno bi to moral biti enkratni dogodek, zasnovan kot lahkotna popestritev pretežno kulturnega dogajanja v okviru festivala, a že leto pozneje, ko so v ZDA prvič pripravili tekmovanje Miss Universe (Mis vesolja), je to Morleyja tako razjezilo, da je svoje nadrejene pri družbi Mecca prepričal, da se mora tekmovanje nadaljevati.

Zaradi negativnega odziva družbe (in Cerkve - Håkanssonovo je kritiziral celo papež) na paradiranje polgolih deklet v kopalkah je uvedel bolj "konservativna" oblačila tekmovalk. Pozneje so izhod v kopalkah sicer znova uvedli, a Håkanssonova še danes ostaja edina zmagovalka tekmovanja, ki so ji krono najlepše nadeli, ko je na odru stala oblečena zgolj v bikini.

Morley je obenem z julija, ko je potekal prvi izbor, dogodek prestavil na november, nekaj let pozneje pa so morali zaradi velikega zanimanja javnosti spremeniti tudi osrednje prizorišče — gledališče Lyceum Theatre, ki je bilo v lasti družbe Mecca, je namreč postalo premajhno, zato so dogodek prestavili v koncertno dvorano Royal Albert Hall. Leta 1959 je britanska nacionalna televizija tekmovanje prvič prenašala prek malih zaslonov in tako še povečala priljubljenost lepotnega izbora.

Z leti vse več sodelujočih, vse več gledalcev, pa tudi več kritik
Skupaj z veliko gledanostjo izbora (sploh v 70. in začetku 80. let prejšnjega stoletja) pa so se stopnjevale tudi kritike tekmovanja, češ da izkorišča in ponižuje ženske. Leta 1974 se je med tekmovanjem zgodil incident, ko je skupina feministk v tekmovalke in voditelja Boba Hopa vrgla moko. Morley je kritikom odgovarjal brez dlake na jeziku, so se ob njegovi smrti spominjali na BBC-ju - ob neki priložnosti naj bi tako dejal: "Če se jim zdi (tekmovanje, op. p.) sramotno za ženske, potem je najbolje, da ga (TV-sprejemnik, op. p.) ugasnejo."

Z novim tisočletjem tudi premik od videza k "notranji lepoti"
A očitno so se ga feministične kritike vseeno malo dotaknile, saj sta z ženo Julio (ki tekmovanju predseduje od Morleyjeve smrti leta 2000) postopoma spreminjala glavni poudarek tekmovanja in namesto paradiranja po modni brvi začela izpostavljati tudi druge vrline deklet: nastop, osebnost, nadarjenost, stas, lepota obraza, splošno obnašanje, sposobnost nastopanja itd. Leta 2003 so prvič uvedli t. i. področna tekmovanja (zmagovalka vsakega izziva se neposredno uvrsti v finale).

Nič več paradiranja v kopalkah
Leta 2014 je organizacijski odbor z Morleyjevo na čelu presenetil svetovno javnost, ko je napovedal, da se z letom 2015 s tekmovanja dokončno umika izhod v kopalkah, torej tisti izhod, ki je bil povod za prvo tekmovanje in ki je lepotni izbor tudi zapisal v zgodovino.

Morleyjeva je v pogovoru za revijo Elle odločitev pojasnjevala z besedami: "Ni mi treba gledati žensk, kako se sprehajajo gor in dol po odru v bikiniju. Ženske nimajo nič od tega. Tudi jaz nimam nič od tega." Ob tem je nekdanja lepotna kraljica še dodala: "Poleg tega pa me ne zanima, ali ima eno od deklet zadnjico nekaj centimetrov večjo od drugega dekleta. V resnici ne gledamo zadnjic, ampak poslušamo, kaj dekleta govorijo."

Lepota z namenom - za otroke
V 80. letih sta sicer Morleyjeva začela vse bolj poudarjati tudi novo geslo tekmovanja Lepota z namenom (Beauty With A Purpose) in poudarjati dobrodelno noto lepotnega izbora — od leta 1951 naj bi po nekaterih podatkih tako zbrali več kot 250 milijonov funtov za različne dobrodelne organizacije, večinoma take, ki skrbijo za deprivilegirane otroke.

Čeprav zadnja leta izbor počasi izgublja pomen, pa na njem še vedno sodelujejo skoraj vse države oz. suverena območja sveta — največ predstavnic se je izbora udeležilo leta 2013, ko jih je sodelovalo 127. Obenem pa to tekmovanje še vedno gleda več milijard ljudi v več kot 100 državah sveta — natančne številke sicer niso znane, saj gre za družbo v zasebni lasti, se je pa številka gledalcev pred malimi zasloni že na začetku tisočletja vrtela okoli dveh milijard.

Slovenija na izboru od leta 1992
Slovenija je kot samostojna država na tekmovanju prvič sodelovala leta 1992 (zastopala jo je Nataša Abram), med najbolj prepoznavnimi zmagovalkami nacionalnega izbora pa so Metka Albreht (1993), Janja Zupan (1994) Rebeka Dremelj (2001), Sanja Grohar (2005), Iris Mulej (2006) itd. Letos Slovenijo na izboru, ki poteka v Washingtonu, zastopa Maja Taradi.

Nekaj zanimivih podatkov o najstarejšem neprekinjenem lepotnem tekmovanju na svetu si lahko preberete tudi v spodnji infografiki.