Ljubitelji gorskih cest bodo prišli na svoj račun v vseh treh tednih. Začelo se bo že v drugi etapi.
"Grande partenza" 107. izvedbe rožnate dirke bo 4. maja na obrobju Torina. Po 3321 kilometrih se bo končala 26. maja s krogom okrog koloseja v Rimu. Dirka se bo Sloveniji najbolj približala 24. maja, ko bo v Furlaniji - Julijski krajini na sporedu 19. etapa od Moregliana do smučišča Sappada.
Po uradni razporeditvi prireditelja se 21 etap deli na:
- osem hribovitih etap; dve s ciljnim vzponom
- šest ravninskih etap
- pet gorskih etap; štiri s ciljnim vzponom
- dve posamični vožnji na čas.
Izjemno razburljiv bo že prvi teden, ki bo kolesarje vodil od Torina do Neaplja. V središču pozornosti bosta dva ciljna vzpona, zahtevna, 38,5 km dolga vožnja na čas in etapa po makadamskih odsekih, ki zna zagreniti življenje marsikateremu favoritu.
V drugem tednu se bo karavana podala spet proti severu ob jadranski obali in pokrajini Reggio Emilia. V soboto bo južno od Gardskega jezera na sporedu druga vožnja na čas (31,2 km), ki mu bo sledila gorska etapa na 2385 metrov visoki Mottolino.
Zadnji teden prinaša tri gorske etape. Po dnevu premora bosta torek in sreda postregla s ciljnima vzponoma. Medtem ko bodo morali kolesarji v torek opraviti tudi s kultnim Stelviom (2785 m), najvišjo točko letošnje italijanske pentlje, bo še bolj brutalna etapa v sredo s tremi vzponi prve kategorije. Veliki finale bo v petek in soboto. Kolesarjenje po Furlaniji - Julijski krajini prinaša vzpon na Sappado ob množici slovenskih navijačev. V soboto je na vrsti dvakratni vzpon na Monte Grappo in nato spust do cilja v dolini. Novega junaka Gira bodo kronali naslednji dan v Rimu.
Poglejmo podrobneje nekaj ključnih etap.
Prva etapa se bo začela na obrobju Torina in bo kolesarje vodila čez tri kategorizirane klance, tudi čez Supergo, kjer je pred natanko 75 leti strmoglavilo letalo z nogometaši Torina. Organizatorji so uvodno etapo dodatno podaljšali še za sedem kilometrov. Tik pred ciljem so vključili še kratek, a zelo strm klanec, ki bi bil lahko idealna odskočna deska za napad Tadeja Pogačarja. Prvi favorit dirke bi rožnato majico vodilnega oblekel že po prvem dnevu. V zgodovini Gira je rožnato majico od začetka do konca nosil le Giani Bugno leta 1990.
2. ETAPA: San Francesco al Campo–Santuario di Oropa, 161 km
Ciljni vzpon prinaša že druga etapa, kar se na Giru ni zgodilo vse od leta 1989. Do svetišča na višini 1142 metrov se bodo kolesarji vzpenjali 11,8 kilometra. Povprečni naklon je 6,2 odstotka z najstrmejšim delom 14 odstotkov. Najtežjih bo zadnjih pet kilometrov. Santuario di Oropa je bil na Giru nazadnje na sporedu leta 2017, ko se je tekmecev otresel poznejši zmagovalec Tom Dumoulin.
6. ETAPA: Viareggio–Rapolano Terme, 180 km
Na prvi pogled gre za nezahtevno etapo z dvema vzponoma četrte kategorije in rahlim ciljem navkreber. A pogled od blizu kaže, da morajo kolesarji čez tri makadamske odseke. Vsi trije so na vrsti v zadnjih 50 kilometrih. Prvi je dolg 4,4 km in je popolnoma raven. Zahtevnejši je drugi, ki je dolg 4,8 km in vodi na vzpon Grotti Alto s povprečnim naklonom 6,6 odstotka. Do cilja bo nato še skoraj 40 kilometrov. Razgibana cesta prinaša še zadnji prašni odsek, 2,4 km do napol zapuščene vasice Pievina. Kljub zgolj enajstim kilometrom je makadam izjemno nepredvidljiv zaradi morebitnih okvar in padcev, ki bi lahko krojili vrstni red v skupnem seštevku. Tu bodo prišle do izraza Pogačarjeve izkušnje z dirke Strade Bianche, saj je prva dva odseka slovenski as prevozil na poti do letošnje zmage.
7. ETAPA: Foligno–Perugia, 38,5 km (kronometer)
Prva vožnja na čas je težja od druge. Razlog tiči v zadnjih 6,5 kilometra, v katerem bodo morali kolesarji opraviti s približno 400 višinskimi metri. Klančine so tudi več kot 10-odstotne, in vprašanje je, ali bodo tekmovalci pred vzponom menjali kolesa. Večina je mnenja, da ne.
8. ETAPA: Spoleto–Prati di Tivo, 153 km
Konec prvega tedna prinaša prvo gorsko etapo in ciljni vzpon na Prati di Tivo. Na 153 kilometrih morajo kolesarji čez 3750 višinskih metrov. Zadnji klanec je dolg 14,6 km s povprečnim naklonom sedem odstotkov. Na tej razdalji bodo kolesarji premagali več kot tisoč metrov nadmorske višine. Prati di Tivo so po letu 1975 drugič vključili v Giro. A Tadej Pogačar to dobro pozna. Prav na tem klancu je leta 2021 slavil v solovožnji na dirki Tirreno–Adriatico. V cilj je prišel šest sekund pred Simonom Yatesom.
10. ETAPA: Pompei–Bocca della Selva, 142
Začetek drugega tedna v vrnitvi na sever prinaša hribovito etapo in nov ciljni vzpon. Ta bo dolg 17,9 kilometra s povprečnim naklonom 5,6 odstotka. Najtežje bo na zadnjih šestih kilometrih, kjer je povprečen naklon 7,2 odstotka. Cilj je na 1400 metrih. Bocca della Selva je bila na Giru v letih 2016 in 2021, vendar nikoli kot zaključni vzpon.
14. ETAPA: Castiglione delle Stiviere–Desenz. del Garda, 31,2 km (vožnja na čas)
Druga vožnja na čas bo praktično popolnoma ravninska. Organizatorji so na trasi ob Gardskem jezeru našteli samo sto višinskih metrov.
15. ETAPA: Manerba del Garda–Livigno (Mottolino), 220 km
Pred zadnjim prostim dnevom bo v nedeljo na sporedu najverjetneje najtežja etapa s 5300 višinskimi metri in ciljem na 2385 metrov visokem Mottolinu. Za ogrevanje pred zaključkom čakata kolesarje še dva vzpona, tudi dvig na Passo di Mortirolo (1854 m). Po spustu z Mortirola gre trasa v zadnjih 50 kilometrih praktično vseskozi navzgor. Slabih 30 kilometrov navkreber je do vasi Isolaccia, nato pa sledi 15-kilometrski vzpon s povprečnim naklonom 6,4 odstotka na Passo di Foscagno (2291 m). Vrh je oddaljen 8,7 km od Livigna. Prve štiri kilometre se kolesarji spuščajo, preostanek je klanec s povprečnim naklonom 7,3 odstotka. Livigno je kolesarjem dobro znan, saj se tu pripravljajo na visoki nadmorski višini. Zanimivo je, da bo na Giru šele tretjič. Leta 2005 je tu slavil Ivan Parra, leta 1972 pa sloviti Eddy Merckx.
16. ETAPA: Livigno–Santa Cristina Valgardena (Monte Pana), 202 km
Prva etapa zadnjega tedna vodi kolesarje čez mogočni Stelvio, od tam pa proti Val Gardeni, kjer je na sporedu še en cilj na klancu. Obetata se razburljiva zadnja dva kilometra do Monte Pane s povprečnim naklonom več kot 10 odstotkov. Najbolj strmo bo na klančini s 16-odstotnim naklonom. Skupaj je na meniju 4350 višinskih metrov.
17. ETAPA: Selva di Val Gardena–Passo del Brocon, 159 km
Po napornem torku sredi še težja sreda. Kolesarji se bodo spopadli s petimi kategoriziranimi vzponi, zaključni bo prve kategorije na Passo Brocon s težje strani kot prvič, ki ga bodo prevozili pred tem. Dolg bo 11,9 km s povprečnim naklonom 6,5 odstotka. Posebej naporno bo med četrtim in devetim kilometrom, kjer je povprečni naklon okoli 10 odstotkov.
19. ETAPA: Mortegliano–Sappada, 157 km
Etapo bo gostila Furlanija - Julijska krajina in bo zagotovo privabila ogromno slovenskih navijačev. Start bo v Moreglianu, vasi 14 kilometrov jugozahodno od Vidma. Karavana se bo podala proti severu in Alpam. Prva polovica je pretežno ravninska, druga gorska s tremi kategoriziranimi vzponi. Kolesarje najprej čaka najtežji klanec dneva Passo Duron, dolg 4,4 km s povprečnim naklonom 9,6 odstotka. Od vrha do cilja bo še več kot 50 kilometrov. Po spustu sledi takojšen vzpon na Sello Valcaldo (7,6 km; 5,6 odstotka) z relativno zahtevnim srednjim delom. Leta 2018 je karavana nato zavila na Zoncolan, ko je blestel Chris Froome, tokrat pa bo zavila desno proti Sappadi. Do cilja bo še več kot 25 kilometrov. Cesta bo šla na koncu večinoma navzgor. Vzpon na Cima Sappado je dolg 8,5 km, najzahtevnejši je v zaključku, ko je povprečen naklon 8,6 odstotka. V zadnjih 6,2 km se trasa pretežno spušča, v zaključku pa spet dvigne. Tu je bil nazadnje cilj leta 2018, a so kolesarji prišli z druge strani. Slavil je Simon Yates.
20. ETAPA: Alpago–Bassano del Grappa, 181 km
Predzadnja etapa bo tudi zadnja priložnost za spremembo skupnega seštevka, saj kolesarje čakata dva izjemno zahtevna 18-kilometrska vzpona na Monte Grappo z naklonom 8,1 odstotka. Cilj ne bo na vrhu, ampak v dolini po drugem spustu. Monte Grappa je bila nazadnje prizorišče Gira pred desetimi leti, ko je na poti do skupne zmage slavil Nairo Quintana.
