Od Pirenejev čez Centralni masiv do Jurskega pogorja, Alp in Vogezov. Prežečih nevarnosti je na papirju manj kot prejšnja leta, tako da se bodo glavni kandidati za skupno zmago lahko popolnoma osredinili na vzpone. Obeta se pravi mali paradiž za hribolazce, ki se bodo spopadli s 56.400 višinskimi metri.
Na trasi je posejanih kar 30 vzponov druge, prve in ekstra kategorije! Za primerjavo: lani le 23, predlani 27, leta 2020 pa jih je bilo 29. Col de la Loze je z 2304 metri nadmorske višine letošnja najvišja točka.
Medtem ko je bilo na letošnji Dirki po Italiji največ kronometrov po letu 2013, so se Francozi odločili le za eno vožnjo na čas v dolžini 22 kilometrov. Nazadnje je bilo tako leta 2015. Začelo se bo v Baskiji, v Francijo se bo vstopilo na jugozahodu. Trasa bo presekala Francijo na pol. Sever in jug sta praktično izvzeta. Težko je govoriti o kakšni pentlji, še manj o krogu.
Po uradni razporeditvi prireditelja ASO-ja se 21 etap deli:
na osem ravninskih etap;
štiri hribovite etape;
osem gorskih etap; od tega štiri s cilji na vzponih: Cauterets-Cambasque v 6. etapi, Puy de Dôme v 9. etapi, Grand Colombier v 13. etapi in Saint-Gervais Mont-Blanc v 15. etapi;
eno posamično vožnjo na čas v dolžini 22 km.
Poglejmo podrobneje nekaj ključnih etap.
Prva etapa: BILBAO–BILBAO, 182 km
Začetek Dirke po Franciji bo vse prej kot lahek. Namesto tradicionalnega prologa je v Baskiji na sporedu etapa, posejana s kratkimi, a strmimi klanci. Karavana bo morala premagati kar 3300 višinskih metrov. Še posebej zanimivo bi lahko bilo ob koncu, ko je na vrsti dvokilometrski vzpon na Cote de Pike s povprečnim naklonom deset odstotkov. Klančina ob koncu se dvigne tudi na 15 odstotkov in je lahko odskočna deska za napad. Do cilja je nato še 10 km, večinoma spusta in ob koncu ravnine. Lahko Pogačar že prvi dan preizkusi razpoloženje Vingegaarda?
Druga etapa: VITORIA-GASTEIZ–SAN SEBASTIEN, 209 km
Tudi drugi dan baskovskega gostovanja je podoben. Na najdaljši etapi letošnje Dirke po Franciji je na meniju pet vzponov. Zadnji je iz klasike San Sebastiana na Jaizkibel (8,2 km; naklon 5,3 %), po katerem bo do cilja še 16 kilometrov. Priložnost za specialiste za hribovite klasike.
Karavana bo v tretji etapi ob španski obali prečkala mejno črto s Francijo, kjer se v Bayonneju obeta prvi množični sprint. Tudi četrta etapa od Daxa do Nogaroja (182 km) je ravninska, nato pa sledita dve etapi v Pirenejih.
Peta etapa: PAU–LARUNS, 165 km
Prva gorska etapa bo postregla s tremi vzponi, prvi bo ekstra kategorije na Col de Soudet (15,1 km; naklon 7,2 %). Zadnji etapni vzpon na Col de Marie Blanque (1035 m) je označen za prvo kategorijo, a je zadnjih pet kilometrov povprečni naklon več kot 10-odstoten. Od vrha je do cilja še 18 kilometrov, kar bi lahko umirilo kandidate za skupno zmago.
Šesta etapa: TARBES–CAUTERETS-CAMBASQUE, 145 km
Prvi ciljni vzpon na letošnjem Touru. Pred njim se bo karavana povzpela na Col d'Aspin (12 km; naklon 6,5 %) in znameniti Col du Tourmalet (17,1 km; naklon 7,3 km), a bo od vrha do cilja še 47 kilometrov. Finale bo na 16 km dolgem ciljnem klancu na Cauterets-Cambasque, ki ima povprečni naklon 5,4 %. Skupaj bo treba premagati 3750 višinskih metrov, toda relativno nezahteven zadnji klanec bo težko prinesel spremembe v skupnem seštevku med glavnimi kandidati za končno zmago.
Sedma in osma etapa prinašata selitev proti severu mimo Bordeauxa in Limogesa, kjer bodo na svoj račun prišli sprinterji ali ubežniki. Nato sledi ena izmed ključnih etap.
Deveta etapa: SAINT-LEONARD-DE-NOBLAT–PUY DE DOME, 184 km
Netipični uvodni gorski prvi teden se bo končal v Centralnem masivu. Ob koncu etape se bodo kolesarji spopadli z vzponom ekstra kategorije na Puy de Dome, ki je nazadnje gostil Tour leta 1988. Gre za enega najbolj legendarnih in najtežjih klancev v Franciji. Dolg je 13,3 km s povprečnim naklonom 7,7 %, a zaključek je brutalen. Zadnje dobre štiri kilometre je naklonina ves čas več kot enajst odstotna. Na tem vzponu je leta 1975 neuravnovešen gledalec napadel Eddyja Merckxa. Vrnitev tega vzpona na Tour je eden izmed letošnjih vrhuncev.
Hribovita deseta etapa je pisana na kožo ubežnikom, ravninska enajsta sprinterjem. V 12. se bodo kolesarji potikali v vinorodnih območjih, kjer pridelujejo znameniti Beaujolais. Trojček vzponov druge kategorije ob koncu bo poskrbel za osip v glavnini in novo priložnost za pobege. A glavni favoriti bodo čakali naslednje tri etape, ki bodo zaznamovale drugi teden.
Trinajsta etapa: CHÂTILLON-SUR-CHALARONNE–GRAND COLOMBIER, 138 km
Na dan padca Bastille bodo kolesarji vstopili v Jursko pogorje, kjer se začenja prvi od treh dnevov v gorah. Kratka etapa je relativno lahka vse do konca, ko sledi vzpon na kralja Jure Grand Colombier. 17,4 km vzpona s povprečnim naklonom 7,1 odstotka ima tudi 12-odstotne klančine. Gre za klanec, ki je specifičen in zaradi nenehnih sprememb naklonine nudi številne priložnosti za napade. Najtežje je prav v samem zaključku.
Štirinajsta etapa: ANNEMASSE–MORZINE LES PORTES DU SOLEIL, 152 km
Drugi dan v Alpah ponuja eno najtežjih etap letošnje Dirke po Franciji s 4200 višinskimi metri. Po treh klancih prve kategorije sledi izjemno strm vzpon na Col de Joux Plane. Dolg je 11,6 km s povprečnim naklonom 8,5 %, a je zadnjih pet kilometrov klančina v odstotkih dvomestna. Z vrha je do cilja še enajst kilometrov, vendar gre večinoma za spust in morebiten napad na vzponu bo težko nevtralizirati.
Petnajsta etapa: LES GETS LES PORTES DU SOLEIL–SAINT-GERVAIS MONT BLANC, 180 km
Najdaljša alpska etapa se bo končala drugi teden. Vsebuje kar devet vzponov. Veliki finale bo v zadnjih 13 kilometrih. Najprej bodo morali kolesarji premagati tudi 17-odstotne klančine na 2,7-kilometrskem vzponu na Cote des Amerands, sledita kratek spust in nato vzpon do Saint Gervais Mont Blanca (7 km, 7,7 % naklon). 4300 višinskih metrov bo po dveh napornih dneh še dodatno obremenilo že tako utrujene kolesarje.
Šestnajsta etapa: PASSY–COMBLOUX, 22 km (kronometer)
Zadnji teden se bo začel z edino vožnjo na čas. Dolga bo 22 km, najprej pa se bodo kolesarji spopadli z 1,3 km dolgim vzponom z naklonom 8,8 % in se spustili v dolino. Od 15,5 km naprej se trasa tako rekoč ves čas vzpenja. Najtežje bo do Cote de Domancyja – 2,7 km, 8,9 % naklona.
Sedemnajsta etapa: SAINT-GERVAIS MONT BLANC–COURCHEVEL, 166 km
S 5400 višinskimi metri je to kraljevska etapa letošnje Dirke po Franciji. Najtežje je prihranjeno za konec, vzpon na najvišjo točko Toura Col de la Loze (2304 m). Strmi in nihajoči vzponi z ozkimi cestami se vlečejo več kot 28 kilometrov. S češnjo na torti - ciljni klanec na visokogorsko letališče v Courchevelu, kjer je klančina v zadnjem kilometru tudi 18-odstotna. Ob upoštevanju nadmorske višine gre verjetno za najtežji vzpon na tej dirki.
Pred velikim finalom v soboto sledita dva relativno nezahtevna dneva.
Dvajseta etapa: BELFORT–LE MARKSTEIN FELLERING, 133 km
Predzadnja etapa v Vogezih, ki bo dala končnega zmagovalca, morda ni tako zahtevna kot tiste v Alpah, toda v 133 km je stisnjeno 3400 višinskih metrov. Izmed šestih vzponov bo priložnost za akcijo na predzadnjem na Petit Ballon (9,3 km; 8,1 %). Na vrhu bo do cilja še 24 km. Zadnji vzpon na letošnjem Touru bo Col du Platzerwasel (7,1 km; 8,4 %). Od vrha do cilja bo le še nekaj kilometrov.
Finale bo tradicionalno na Elizejskih poljanah v Parizu.