Strmi vzponi, vratolomni spusti, padci, zlomljene ključnice, počene zračnice, pasja vročina, dež in sneg - vse to je že 110 let Dirka po Italiji.

Glavni pokrovitelj dirke je že od leta 1913 največji italijanski športni dnevnik Gazzetta dello Sport, ki se tiska na rožnatem papirju. Prvo rožnato majico je oblekel Italijan Learco Guerra, ki je slavil na prvi etapi Gira 1931 od Milana do Mantue.

Ganna zmagovalec prvega Gira
Prva Dirka po Italiji se je začela 13. maja 1909 ob 2.53 ponoči v Milanu. Dolga je bila 2.448 km, najboljši pa je bil Luigi Ganna. Na štartu je bilo 127 kolesarjev, do cilja pa jih je prišlo 49. Ganna je zaslužil 5325 lir, kar je bilo zelo veliko, saj je takratni urednik Gazzette na mesec prejel le 150 lir. Najdaljša dirka v zgodovini je potekala leta 1954 (4.337 km). Leta 1928 je bilo na štartu kar 298 kolesarjev. Leta 1914 je dirko končalo le osem kolesarjev.

Binda, Coppi in Merckx zmagali po petkrat
Petkrat so na Giru zmagali Alfredo Binda, Fausto Coppi in Eddy Merckx. Binda je bil nepremagljiv med letoma 1925 in 1933. Leta 1927 je zmagal na 12 etapah, tri leta pozneje pa so mu celo plačali precejšnjo vsoto denarja, da se dirke ni udeležil, saj je bil za vse tekmece veliko premočan. V letih pred drugo svetovno vojno in tik po njej sta imela legendarne boje Coppi (leta 1940 je postal najmlajši zmagovalec v zgodovini dirke, star je bil 20 let in osem mesecev) in Gino Bartali. Merckx je bil absolutni vladar italijanskih cest na začetku sedemdesetih let. Prav poseben dosežek je uspel Gianniniju Bugnu, ki je leta 1990 vodil od prve do zadnje etape, rožnate majice mu ni slekel nihče vse do Milana.

Moser in Pantani dvignila Italijo na noge
V 20. stoletju so Italijani zmagali kar 58-krat, tuji kolesarji pa le 25-krat. Vročekrvni navijači so le redke šampione vzeli za svoje. Francesco Moser je bil prvi kolesar z organizirano skupino navijačev. Njegov klub privržencev je leta 1984 štel kar 53.000 članov. V sanjski sezoni, ko je postavil tudi svetovni rekord v vožnji na eno uro, je v zadnji etapi osvojil Giro.

Takratni direktor dirke Vincenzo Torriani se je odločil, da zaradi slabega vremena ne tvegajo z vzponom na zloglasni prelaz Stelvio. Moser je nato v kronometru v zadnji etapi zanesljivo ugnal Laurenta Figonona in se veselil uspeha kariere. Francozi so bili besni, saj bi etapo lahko izpeljali v celoti.

Maja 1998 je Italija stala na nogah, ko je njihov največji kolesarski idol Marco Pantani, pirat iz Cesenatica, z neverjetnimi predstavami v zadnjem tednu dosegel končno zmago v Milanu. Po prvih dveh tednih je vse kazalo na zmago Alexa Zülleja, ki je v letu 1998 prestopil iz ONCE-ja v Festino. Švicar je imel odlično ekipo, vendar vse najtežke gorske etape so bile na sporedu v zadnjem tednu in tu je bil Pantani nepremagljiv.

Pirat se je v 17. etapi z Giuseppejem Guerinijem odločil za napad na prelazu Fedaia (bolj znan kot Marmolada). Z epsko predstavo je oblekel rožnato majico. Naslednji dan je Pavel Tonkov, zmagovalec Gira leta 1996, odgovoril z zmago na strmem vzponu na Alpe di Pampeago. Rus se je približal na 27 sekund, vendar je Pantani v 19. etapi na zadnjem klancu na Plan di Montecampione zlomil Tonkova in povišal prednost za celo minuto. Kronometer je bil vedno šibka točka Pantanija, a 34 km od Mendrisia do Lugana je odpeljal sanjsko in se veselil edine zmage na Giru.

Cipollini ima največ etapnih zmag
Leta 2003 je sijajni šprinter Mario Cipollini postavil nov rekord v številu etapnih zmag, ''levji kralj'' jih je zbral kar 42. Sledi mu Alfredo Binda z 41 etapnimi uspehi. Merckx je kar 77-krat oblekel rožnato majico vodilnega, Bindi je to uspelo 59-krat.

Valjavec izboljšal izid Čerina
Prvi Slovenec na Giru je bil Vinko Polončič, ki je leta 1983 osvojil 72. mesto. Nastopal je za moštvo Malvor Bottechia. Pri isti ekipi se je izkazal Primož Čerin leta 1986. V skupni razvrstitvi je končal na 19. mestu. Ta njegov dosežek je leta 2004 izboljšal Tadej Valjavec. V Milano je pripeljal na devetem mestu, le šest minut in pol za zmagovalcem Damianom Cunegom.

Pavlič prvi zmagovalec Intergira
Šprinterji so se med letoma 1989 in 2005 borili tudi za modro majico, ki je simbolizirala najboljšega kolesarja na vmesnih ciljih (Intergiro). Organizatorji so na vsaki etapi izbrali vmesni cilj, kjer je prvih šest kolesarjev, ki so prevozili črto, dobilo sekundne odbitke v tem posebnem tekmovanju. Prvi dobitnik modre majice je bil Jure Pavlič leta 1989 na cilju v Firencah.

Klemenčič in Valjavec za las ob etapno zmago
Na kraljevski etapi Gira 2004 od Bormia do Presolane, čez prelaza Mortirolo in Vivione, je Valjavec zasedel tretje mesto. Boljša sta bila le velika šampiona Stefano Garzelli in Gilberto Simoni. Valjavec in Zoran Klemenčič se lahko pohvalita z drugim mestom. V 12. etapi Gira leta 2001 s ciljem v Montebelluni je Klemenčiča v šprintu prehitel Matteo Tosatto. Na 14. etapi Gira leta 2005 je Valjavec v etapi čez Stelvio (2748 m) zaostal le za Kolumbijcem Ivanom Parro.

Polanc ima že dve etapni zmagi
Slovenski niz etapnih zmag na Giru je 1. junija 2014 začel Luka Mezgec s prvim mestom v šprintu zadnje etape v Trstu. 13. maja 2015 je bil Jan Polanc najboljši na gorski etapi do Abetoneja, 15. maja 2016 je Primož Roglič dobil kronometer v Chinatiju. 9. maja 2017 je bil na Etni prvi Polanc, lani pa je niz nadaljeval Matej Mohorič, ki je dobil deseto etapo.

Bitossi zmagal pred dvorano Tivoli
Giro je v Slovenijo prvič zavil 26. maja 1922, ko se je druga etapa končala v Portorožu. Zmagal je Italijan Costante Girardengo. 5. junija 1971 je etapa, dolga 203 kilometre, kolesarje iz Bibioneja prek Nove Gorice in Cola vodila v Ljubljano, kjer je v ciljnem šprintu pred dvorano Tivoli zmagoslavno dvignil roke italijanski šprinter Franco Bitossi. Sprejem je presegel vsa pričakovanja kolesarjev.

Ferrigato junija 1994 prvi v Kranju
77. Giro d'Italia je bil športni spektakel, kakršnega na slovenskih cestah do takrat še ni bilo. Slovenska etapa je bila leta 1994 za vse spremljevalce veliko presenečenje. Tako po dogajanju na cesti kot po tistem, kar se je dogajalo ob cesti. Od Nove Gorice do Kranja je Dirko po Italiji 2. junija 1994 spremljalo okoli 150.000 gledalcev. Po zares visokem ritmu, ki se je začel stopnjevati že na štartu v Bibioneju, je po 204 kilometrih v gorenjski metropoli prvo zmago v karieri slavil Italijan Andrea Ferrigato. Rožnato majico je takrat nosil Jevgenij Berzin. Rus jo je presenetljivo pripeljal vse do cilja v Milanu, ugnal je Pantanija in Miguela Induraina. Postavni Bask, ki je dobil Giro leta 1992 in 1993, je doživel grenka poraza na obeh kronometrih.

Vrnitev v Ljubljano po 30 letih
Giro se je 29. maja 2001 po 30 letih znova ustavil v Ljubljani. 10. etapa se je začela v Lido di Jesolu, kolesarji pa so v Slovenijo vstopili na mejnem prehodu Fernetiči. Pred Tivolijem je bil najboljši Denis Zanette iz ekipe Liquigas-Pata, izvrsten peti pa je bil Andrej Hauptman. Sledila je 11. etapa, ki se je začela na Bledu in nadaljevala s tremi krogi med Novo Gorico in ciljem v Gorici. Slavil je Španec Pablo Lastras iz ekipe Ibanesto.com.

Črni Kal glavna atrakcija leta 2004
Karavana Dirke po Italiji je med 14. etapo od Trsta do Pulja slabo uro vozila po slovenskih cestah. Posebej zanimiv je bil leteči cilj na Črnem Kalu, kjer se je zbralo veliko ljudi. Dan pozneje je bil štart v Poreču, karavana pa je obiskala Buje, Sečovlje, Portorož, Izolo, Koper in Škofije, potem pa nadaljevala pot v Italiji. Zmagovalec obeh etap je bil šprinter Alessandro Petacchi, ki je dosegel kar devet etapnih zmag.

Nibali lovi tretjo skupno zmago
V zadnjih dvajsetih letih še ni bilo serijskega zmagovalca, nihče ni zmagal trikrat. Najbližje je bil Alberto Contador, ki je bil najboljši v letih 2008 in 2015, zmago iz leta 2011 pa so mu zaradi jemanja prepovedanih poživil naknadno odvzeli in jo prisodili Micheleju Scarponiju. Vincenzo Nibali je zmagal v letih 2013 in 2016, letos pa bo lovil tretjo zmago.

Froome lani zlomil Yatesa
Lani je v velikem slogu zmagal Chris Froome. V 19. etapi je napadel 80 kilometrov pred ciljem in s samostojno vožnjo nadoknadil zaostanek. Popolnoma je odpovedal Simon Yates, ki je bil dva tedna in pol razred zase. Froome je postal prvi Britanec s skupno zmago na Giru. Ob tem je postal prvi kolesar po Bernardu Hinaultu, ki je pred 35 leti zadnji osvojil vse tri tritedenske dirke po vrsti. To je pred tem uspelo še Merckxu.

Zmagovalci Dirke po Italiji:
1909 Luigi Ganna (ITA)
1910 Carlo Galetti (ITA)
1911 Carlo Galetti (ITA)
1912 Ekipa Atala: C. Galetti, G. Michelotto , E. Pavesi, (ITA)
1913 Carlo Oriani (ITA)
1914 Alfonso Calzolari (ITA)
1919 Costante Girardengo (ITA)
1920 Gaetano Belloni (ITA)
1921 Giovanni Brunero (ITA)
1922 Giovanni Brunero (ITA)
1923 Costante Girardengo (ITA)
1924 Giuseppe Enrici (ITA)
1925 Alfredo Binda (ITA)
1926 Giovanni Brunero (ITA)
1927 Alfredo Binda (ITA)
1928 Alfredo Binda (ITA)
1929 Alfredo Binda (ITA)
1930 Luigi Marchisio (ITA)
1931 Francesco Camusso (ITA)
1932 Antonio Pesenti (ITA)
1933 Alfredo Binda (ITA)
1934 Learco Guerra (ITA)
1935 Vasco Bergamaschi (ITA)
1936 Gino Bartali (ITA)
1937 Gino Bartali (ITA)
1938 Giovanni Valetti (ITA)
1939 Giovanni Valetti (ITA)
1940 Fausto Coppi (ITA)
1946 Gino Bartali (ITA)
1947 Fausto Coppi (ITA)
1948 Fiorenzo Magni (ITA)
1949 Fausto Coppi (ITA)
1950 Hugo Koblet (ŠVI)
1951 Fiorenzo Magni (ITA)
1952 Fausto Coppi (ITA)
1953 Fausto Coppi (ITA)
1954 Carlo Clerici (ITA)
1955 Fiorenzo Magni (ITA)
1956 Charly Gaul (LUKS)
1957 Gastone Nencini (ITA)
1958 Ercole Baldini (ITA)
1959 Charly Gaul (LUKS)
1960 Jacques Anquetil (FRA)
1961 Arnaldo Pambianco (ITA)
1962 Franco Balmamion (ITA)
1963 Franco Balmamion (ITA)
1964 Jacques Anquetil (FRA)
1965 Vittorio Adorni (ITA)
1966 Gianni Motta (ITA)
1967 Felice Gimondi (ITA)
1968 Eddy Merckx (BEL)
1969 Felice Gimondi (ITA)
1970 Eddy Merckx (BEL)
1971 Gosta Pettersson (ŠVE)
1972 Eddy Merckx (BEL)
1973 Eddy Merckx (BEL)
1974 Eddy Merckx (BEL)
1975 Fausto Bertoglio (ITA)
1976 Felice Gimondi (ITA)
1977 Michel Pollentier (BEL)
1978 Johan de Muynck (BEL)
1979 Giuseppe Saronni (ITA)
1980 Bernard Hinault (FRA)
1981 Giovanni Battaglin (ITA)
1982 Bernard Hinault (FRA)
1983 Giuseppe Saronni (ITA)
1984 Francesco Moser (ITA)
1985 Bernard Hinault (FRA)
1986 Roberto Visentini (ITA)
1987 Stephen Roche (IRS)
1988 Andrew Hampsten (ZDA)
1989 Laurent Fignon (FRA)
1990 Gianni Bugno (ITA)
1991 Franco Chioccioli (ITA)
1992 Miguel Indurain (ŠPA)
1993 Miguel Indurain (ŠPA)
1994 Jevgenij Berzin (RUS)
1995 Tony Rominger (ŠVI)
1996 Pavel Tonkov (RUS)
1997 Ivan Gotti (ITA)
1998 Marco Pantani (ITA)
1999 Ivan Gotti (ITA)
2000 Stefano Garzelli (ITA)
2001 Gilberto Simoni (ITA)
2002 Paolo Savoldelli (ITA)
2003 Gilberto Simoni (ITA)
2004 Damiano Cunego (ITA)
2005 Paolo Savoldelli (ITA)
2006 Ivan Basso (ITA)
2007 Danilo Di Luca (ITA)
2008 Alberto Contador (ŠPA)
2009 Denis Menčov (RUS)
2010 Ivan Basso (ITA)
2011 Michele Scarponi (ITA), zmagovalec Alberto Contador (ŠPA) je bil diskvalificiran.
2012 Ryder Hesjedal (KAN)
2013 Vincenzo Nibali (ITA)
2014 Nairo Quintana (KOL)
2015 Alberto Contador (ŠPA)
2016 Vincenzo Nibali (ITA)
2017 Tom Dumoulin (NIZ)
2018 Chris Froome (VB)