Boualem Sansal je predstavnik majhne skupine alžirskih intelektualcev, ki odkrito kritizirajo politične in družbene razmere v domovini in širše. Mirovno nagrado, ki jo je prejel v Frankfurtu, podeljujejo od leta 1950. Foto: EPA
Boualem Sansal je predstavnik majhne skupine alžirskih intelektualcev, ki odkrito kritizirajo politične in družbene razmere v domovini in širše. Mirovno nagrado, ki jo je prejel v Frankfurtu, podeljujejo od leta 1950. Foto: EPA
'Častna gostja' letošnjega sejma je bila Islandija, majhna država s številčnim bralstvom (na fotografiji prikaz izbruha vulkana). Foto: EPA
Zaključek knjižnega sejma v Frankfurtu

Sansalova najnovejša knjiga Nemški mudžahid je v pisateljevi domovini prepovedana. V pozdravnem govoru ob prejetju 25.000 evrov vredne nagrade je avtor dejal, da je ta "dokaz interesa organizatorjev za naš boj za osvoboditev od zla in arhaičnih diktatur".

Nemški mudžahid, napisan v francoščini, govori o moralnih implikacijah holokavsta, pri čemer riše vzporednice med nacizmom in islamskim fundamentalizmom. Kritičen je tudi do "umazane vojne" v Alžiriji v začetku 90. let prejšnjega stoletja ter do nastajanja muslimanskih getov kot posledice projektov nizkocenovnih stanovanjskih sosesk v Franciji.

Le 330.000 prebivalcev, kar 1.500 knjig na leto
63. mednarodni knjižni sejem, na katerem se je predstavilo 7.400 razstavljavcev iz 106 držav, tudi iz Slovenije, je obiskal berlinski dopisnik Televizije Slovenija Boštjan Anžin. Kot je poročal v prispevku v nedeljskem Dnevniku, je v središču pozornosti sejma že nekaj let digitalizacija knjige, častna gostja pa je bila letos do zdaj najmanjša, a zato literarno izjemno produktivna država, Islandija.

Prispevek Boštjana Anžina si v celoti oglejte v priloženem videoposnetku.
Frankfurtsko sejmišče je pravo knjižno mravljišče in velika priložnost, še posebej za osrednjega gosta, je poročal Anžin. "Islandci na sejem prinašajo to, kar je ta sejem včasih bil - ne digitalno obogateni izdelki ali kaj podobnega, ampak knjige. V založniški sceni se namreč ves čas pogovarjamo le o tem, kaj nas čaka v prihodnosti, in s temi vprašanji smo pretirano obremenjeni," je v omenjenem prispevku povedal Kristjan Jonasson, vodja islandske predstavitve.

Otok ognjenikov in ledenikov ima 330.000 prebivalcev, tam pa letno izide kar okoli 1.500 knjig. Knjižni molji menda niso le zaradi mrzlih in temnih zim, ampak tudi zaradi tradicije - 70 odstotkov Islandcev za božič podari vsaj eno knjigo. "V prvih mesecih po sesutju se je prodaja knjig povečala, prav tako obisk knjižnic. Morda je to le še en dokaz, da smo literaren narod. Ko grejo stvari narobe, ko so časi težki, se ljudje obrnejo na knjige," je povedal Sigurjon Birgir Sigurdson, islandski avtor.

S knjigo proti težkim časom
Kriza je udarila marsikaterega založnika in prodajalca knjig. Denimo v Grčiji. A bere se morda celo več. "Ljudje se vračajo k literaturi, poskušajo identificirati lastne vrednote tudi z globljo refleksijo, da se lahko spopadajo s kruto realnostjo," je Anžinu na sejmu povedal Sokrates Kabouropoulus iz grškega nacionalnega knjižnega središča.

Kljub digitalizaciji knjige se za klasično ne gre bati. Veliko je takih, ki si med krizo preskoka niti ne morejo privoščiti, še več pa takšnih, ki se dotiku in vonju papirja za zdaj ne nameravajo odpovedati, je svoj prispevek sklenil berlinski dopisnik.

Zaključek knjižnega sejma v Frankfurtu