Prvi glas in stas skupine je praznovala v družbi svojih "fantov" le dan pred nastopom na letošnjem festivalu Schengenfest. Slavje pa so nadaljevali tudi na večer koncerta - tudi po zaslugi obiskovalcev festivala, ki so pevki zapeli Vse najboljše. "Najlepša hvala. Včeraj sem imela rojstni dan. Znova sem stara 21 let," se je šalila pred njimi.

Ikonična skupina z Otoka se je po dveh letih vrnila v Slovenijo in znova uprizorila učno uro osvajanja neznanega prizorišča. "Običajno moramo nekje nastopiti desetkrat, da si pridobimo takšno poslušalstvo. Ampak občinstvo v Ljubljani nas je poznalo že od prej in so nas zelo dobro sprejeli," se je ljubljanskega nastopa na Gospodarskem razstavišču spominjal kitarist Ace.

Z njim in basistom Cassom smo izmenjali nekaj besed tik pred njihovim nedeljskim koncertom na Schengenfestu. V pa sta se vključila tudi Skin in bobnar Mark Richardson.

Od vašega zadnjega in hkrati prvega nastopa v Sloveniji sta letos minili dve leti. Koliko se spomnite tega nastopa?
Ace: Nastopili smo v Ljubljani, kajne?
Cass: Ja!
Ace: Ja. Čudovit nastop je bil. Spomnim se, kako je bila Ljubljana lepa. Skozi njo teče reka, kajne? Ja, se spomnim. Čudovito je bilo. Smo igrali prvič, kajne?

Da.
Ace: Čudovito je bilo, ker so ljudje z nami prepevali skladbe. Vsi so jih poznali. In to nekje, kjer nismo nastopili še nikoli prej. Običajno moramo nekje nastopiti desetkrat, da si pridobimo takšno poslušalstvo. Ampak občinstvo v Ljubljani nas je poznalo že od prej in so nas zelo dobro sprejeli. Koncert je bil čudovit. Res dober.

Od tistega leta naprej ste nazaj na turneji in od povsod, kjer nastopite, lahko beremo samo pozitivne kritike, nekateri celo pravijo, da na novo postavljate definicijo energije na odru. Kakšen je recept?
Cass: Sreča in veselje. Med nami je dobra energija. Med nami je močna energija, in to ne le ko gremo na oder, ampak tudi ko sedimo skupaj za mizo ali smo na avtobusu. In to se vidi, kamor koli gremo. Kar skače iz nas. In mislim, da je to tudi odraz tega, da smo starejši in modrejši. To počnemo že dolgo časa. Mislim, da smo zaradi tega kot skupina boljši, kot smo bili.

Torej, ko je padla odločitev, da se vrnete na koncertne odre in v studio, tega niste vzeli kot službo, ki jo boste znova opravljali prihodnjih nekaj let?
Cass: Ni služba.
Ace: Ne počutimo se tako. Ko si v skupini, kjer lahko počneš, kar sam želiš, se ne počutiš, kot da si v službi. Če dam samo en primer: prejšnji teden smo imeli počitnice in jaz sem šel z družino na Hrvaško. V Dubrovniku smo bili čez teden in bilo je super. Potem pa sem družino odpeljal nazaj na Otok, sam pa sem se vrnil na turnejo. (V nedeljo, op. a.) zjutraj sem se zbudil in bil sem v Sloveniji. Znova sem dobil občutek, kot da sem na počitnicah (smeh). To ni služba, zdi se mi, kot da sem ves čas na počitnicah (smeh).
Cass: Ja, to ni služba. Mi nimamo služb. To ni delo, je užitek. Čisti užitek. To delamo, ker uživamo v tem. In ne zaradi česa drugega.

Prihodnje leto boste praznovali 20 let od ustanovitve skupine. Se vam zdi, da je šlo mimo že toliko let?
Ace: Zdi se kot dosežek. Številka je dosežek. Ne zdi pa se nam, da smo stari že 20 let. Kreativno smo še vedno mladostniški. Zdi se nam, da smo lahko še dolgo ustvarjalni in sveži - v stiku s časom. To je čudovita stvar pri Skunk, vedno smo se tako počutili. Ne počutimo se kot: "Vau, minilo je že 20 let, kako čudovito je to." Bolj se sprašujemo: "Ali je res že minilo 20 let?" To je neverjeten dosežek. Še vedno pa čutimo zagon in še vidimo evolucijsko pot pred sabo.

Skin, najprej vse najboljše za rojstni dan. Kako sami gledate na leta? So le številka?
Skin: Leta niso le številka, so zelo pomembna. Sama sem šla skozi vse faze v življenju. Nisem več otrok, nisem pa še stara (smeh). Je zanimivo. Poskusila se bom postarati, kolikor sramotno se bo le dalo.
Mark Richardson: (smeh).

Zanimiva stvar pri Skunk Anansie je karizmatični lik Skin v ospredju. So skupine, kjer preostali člani preprosto ne prenesejo večje pozornosti, ki je usmerjena na dekle za mikrofonom, in se skupina potem razide. Primer - Paramore.
Ace: A so zdaj narazen?

Ne, samo bobnar in kitarist sta odšla.
Ace: Saj res.

Kako to, da vas ni "prestrašila" Skin?
Cass: Jaz se ne bojim nikogar (smeh). Ljudje se bolj bojijo mene kot nje (smeh).
Ace: Vse skupine povezuje kemija. In če je ni, se lahko člani oddaljijo drug od drugega. Če pa jo ohranijo, je kot kliše: "Če boš nekoga izpustil, se bo vrnil." Tako je pri skupinah. Vsi se čustveno gibljemo v drugih časih, ampak če gre vse po sreči, ste v istem prostoru. Vsake toliko gre kdo iz sočasja in se nato vrne.
Cass: Veliko je odvisno, kako zasnujete skupino. Od začetka smo jo postavili na temelju prave zmesi značajev. Smo štirje čisto različni ljudje, toda se lepo ujamemo, vsi sprejemamo prave odločitve. Smo kot družina. Jaz sem nasilni stric Cass, ki mu včasih vsi rečejo, naj utihne, včasih pa ga želijo samo objeti (smeh). Smo kot družina in Skin imam za majhno sestro. Zato se je ne bojim in obratno. Kajti zakaj bi se kogar koli koga bal? Sploh ne bi mogel delati z njim.

S "prestrašila" sem bolj mislila, če ste se kdaj počutili ogrožene, da vas bo v skupini zasenčila?
Cass: Ne, nikogar ne senči. Je odlična 'frontmanka'. Neverjetna.
Ace: Bolj kot to - meče luč na nas.
Cass: Ja, neverjetna je. Vse, kar počne, je, da stoji pred nami in nam dovoljuje, da udarjamo z vso močjo (smeh). Ne bi si želel imeti nikogar drugega pred sabo. Ona je moje dekle!

Skin, še vedno veljate za eno najbolj karizmatičnih vokalistk v glasbeni industriji. Kako pa sami gledate na mlajše izvajalke?
Skin: Nekatere izmed njih so fantastične. Med nami je nekaj fantastičnih izvajalk. Od Florence, Beth Ditto, Adele ... Veliko je zanimivih.
Mark Richardson: … Yeah Yeah Yeahs, Bombay Show Pig iz Belgije.
Skin: Veliko zanimivih izvajalk, ki počnejo zanimive stvari.

Z vrnitvijo je prišel prvi album in zdaj nazadnje drugi album. Na nek način ste šli čez izziv "drugega albuma", ki je pri večini izvajalcev lahko dvorezni meč, dvakrat. Je bilo ustvarjanje albuma Black Traffic zaradi tega kaj bolj oteženo?
Cass: Ne. Mislim, da je bil najtežji od vseh Wonderlustre, ker smo morali znova najti našo smer kot skupina. Drugi album Black Traffic pa je nastal precej spontano. Praviš, da smo morali čez to fazo dvakrat, pa nismo. Šli smo samo enkrat z albumom Stoosh. Vse je ostalo po vrnitvi: še vedno imamo ogromno bazo čudovitih oboževalcev in še vedno razprodajamo koncerte, kamor koli gremo.

V zadnjih intervjujih ste se morali precej zagovarjati, da niste skupina, ki v svojih skladbah obravnava politične teme, ampak da samo opisujete svet, kot ga sami vidite. Kako zahtevna je naloga, da poveš nekaj, kar je bilo že tisočkrat obravnavano na svoj način?
Ace: Lahko je, ker lahko vedno poveš nekaj po svoje. Lahko vzameš temo, kot je Nelson Mandela. Recimo skladba Free Nelson Mandela je bila zelo popularna. Tudi mi bi lahko zdaj napisali skladbo o Mandeli, pa ne bi bila ista, ker bi ji vcepili svoj pomen. Lahko se približamo temam, ki so bile obravnavane že milijonkrat, a bi se razlikovale od drugih, ker bi z njimi predstavili svoj vidik. Lahko je vzeti stare ali nove teme in jih poosebiti, kajti to, kar si misliš ti kot posameznik, si misli še nekdo drug. In skladba je znova enkratna in individualna, kar je lahko storiti.
Cass: Pomembno je tudi, kako to rečeš. Vse je v metaforah in kako se izražaš. Eno stvar lahko poveš popolnoma enako kot 15 drugih skupin, ampak ljudje bodo sprejeli tvoje sporočilo zaradi oblike in melodije, ki si ji ga dodal. Je veščina.

Katere teme vam zdaj najbolj burijo domišljijo?
Ace: Zame osebno ... Vsi premišljujemo o drugih temah in to je 'kul' stvar pri Skunk, ker imamo vsak dan različne pogovore. Potem pa se vsi strinjamo v različnih stvareh in te ideje se filtrirajo v skladbe. V tem trenutku razmišljam, kako je vse usmerjeno v potrošništvo. Prejšnji teden so razglabljali o skrivnosti sreče. Ste videli to?

Da.
Ace: Bilo je v vseh novicah po Veliki Britaniji in na CNN-u. Naredili so enačbo, kaj dela ljudi srečne. Zmagovalna formula se je glasila: (živeti za trenutek x 16 + radovednost x 1 + delati nekaj iz ljubezni x 2) + (misliti na druge x 5 + ohranjati odnose x 2 + skrbeti za svoje telo x 33). Poudarili so, da ni treba biti bogat, da si srečen, in sklenili z besedami: "Vau, ste vedeli to?" Ja, seveda!

Jaz zato zdaj največ premišljujem o potrošništvu. Vsi so ves čas na iPadih in včasih izgubijo fokus, da nas obkroža organski življenjski slog.

Cass?
Cass: Jaz razmišljam o motorjih, ker sem se zagledal v tvojo majico (na kateri je bil logotip serije Sinovi anarhije, op. a.). (Ace plane v smeh). Oprosti, sem že nazaj (smeh).

Pogrešate svoje harleyje, kajne?
Cass: Pogrešam vse svoje motorje. Predvsem tistega za motokros (smeh).

Nekaj utrinkov pogovora in koncerta na Schengenfestu si lahko ogledate spodaj.