Herman Potočnik Noordung se je rodil 22. decembra leta 1892 v Pulju očetu iz Slovenj Gradca, ki je služboval kot kirurg in visok mornariški častnik v avstro-ogrski vojni mornarici, med drugim je bil tudi udeleženec bitke pri Visu. Leta 1894 je oče umrl, mati pa se je odločila, da se s tremi otroki preseli v Maribor, kjer je Hermann leta 1903 končal petletno deško ljudsko šolo.

Sprva strokovnjak za železniške in mostovne gradnje
Šolanje je nadaljeval na vojaški nižji realki v bližini Dunaja, pozneje pa še na Moravskem, kjer je opravil tudi maturo. Zatem je obiskoval tehnično inženirsko vojaško akademijo v Mödlingu in postal leta 1913 inženirski poročnik, strokovnjak za železniške in mostovne gradnje. Med prvo svetovno vojno je bil udeležen na frontah v Srbiji, Bosni, Galiciji in soški fronti. Leta 1915 je napredoval v nadporočnika. Zaradi tuberkuloze je bil leta 1919 predčasno upokojen kot kapetan. Istega leta je prestopil iz Rimskokatoliške v Evangeličansko cerkev augsburške veroizpovedi.

Kmalu eden od utemeljiteljev vesoljske tehnike
Diplomiral je leta 1925 na Tehniški visoki šoli na Dunaju, štiri leta pozneje je v Berlinu pod psevdonimom Hermann Noordung izdal knjigo Problem vožnje po vesolju - raketni motor, s katero je postal eden od utemeljiteljev vesoljske tehnike. V njej je razgrnil načrt za prodor v vesoljski prostor in za preživetje ljudi v njem. V knjigi opisuje medplanetarno vesoljsko postajo, napisal pa jo je približno 30 let prej, preden se je letalska in vesoljska tehnologija razvila do te mere, da jo je bilo mogoče uporabiti za letalske prevoze.

Delo Problem vožnje po vesolju - raketni motor uvrščajo med deset najpomembnejših strokovnih del na področju raziskav vesolja in vesoljskih tehnologij na svetovni ravni v obdobju od konca 19. stoletja do začetka druge svetovne vojne.

Šele 2012 odkrili lokacijo groba na Dunaju
Hermann Potočnik Noordung je umrl leta 1929, pokopan je bil na osrednjem dunajskem pokopališču. Ker ni imel potomcev, je do sredine 60. let 20. stoletja za njegov grob skrbela bratova žena. Zaradi neplačane najemnine je bil leta 1967 grob oddan v najem drugemu najemniku; nagrobno ploščo so zakrili z novim nagrobnikom. Lokacijo groba so ponovno odkrili šele leta 2012.

Nedavne spremembe v Vitanju
Že pred več kot dvema desetletjema je Potočnika slovenski širši javnosti prvi v navezavi med umetnostjo in vesoljem začel predstavljati umetnik Dragan Živadinov. Prav on in umetnik Miha Turšič sta zaslužna, da je v Vitanju, od koder izvira njegov rod, leta 2006 zaživela Potočnikova spominska soba, ki je bila po besedah Živadinova pozneje uničena. Skupaj z Dunjo Zupančič pa sta Živadinov in Turšič zaslužna tudi za to, da so septembra 2012 v kraju odprli še Kulturno središče evropskih vesoljskih tehnologij (Ksevt). Vizualna podoba centra izhaja iz načrta prve geostacionarne vesoljske postaje, bivalnega kolesa, kot ga Potočnik objavil v svojem prelomnem delu. Sicer pa je v vitanjskem javnem zavodu trenutno v ospredju razvejan izobraževalni program, velik poudarek dajejo predstavitvi novih tehnologij, kultura pa je zgolj eden od programskih elementov.

Živadinov je v torek ob Potočnikovem jubileju napovedal, da bo odslej Kulturno središče evropskih vesoljskih tehnologij - Ksevt delovalo v prostoru Osmo/za v stolpnici Avtotehne, kjer nameravajo nadaljevati koncept kozmifikacije umetnosti in kulturalizacije vesolja, ki ga je s somišljeniki začrtal v Vitanju. Letos je namreč vodenje institucije v Vitanju prevzela država in javni zavod preimenovala v Kulturno-gospodarsko središče evropskih vesoljskih tehnologij - Noordung center, v četrtek pa je vlada soglašala, da se javni zavod preimenuje v Center vesoljskih tehnologij Hermana Potočnika Noordunga.

V Vitanju bodo Potočniku posvečen simpozij sklenili z odprtjem njemu posvečene virtualne spominske sobe. Ob obletnici njegovega rojstva pa so v Mariboru odkrili spominsko ploščo na Poštni ulici. Foto: BoBo.