Ko so izključili mehanske napake, se je kot logična rešitev ponujala "napaka pilotov". A tudi to se je kmalu izkazalo za napačno domnevo, pravi odgovor se je skrival v besedi povprečje. Tako je, matematični izraz je bil kriv za porast števila letalskih nesreč. Ko so od 20. let naprej oblikovali pilotov sedež, je bil ta razvit na podlagi povprečij, pri tem so bili upoštevani ključni podatki (kot so dolžina rok, nog, velikost dlani ...). Na podlagi teh povprečij je bilo razvito optimizirano delovno okolje, ki naj bi pomagalo pilotom.

Problem je skušal razumeti in rešiti vojak Gilbert Daniels. V raziskavo je povabil 4.000 pilotov in jim izmeril deset telesnih značilnosti, za katere so bili takrat prepričani, da vplivajo na kakovost pilota (in seveda posledično oblikovanje kokpita). Kaj so pokazali rezultati? Daniels ni našel niti enega pilota, ki bi bil hkrati povprečen po vseh desetih merilih. To spoznanje je omogočilo prilagoditev kokpitov, zaradi česar so vsi piloti z različnimi telesnimi značilnostmi lahko upravljali letalo.

Olimpijski komite Slovenije (OKS) je v začetku tedna napovedal akcijo, s katero naj bi izbral nosilca zastave na odprtju olimpijskih iger v Pjongčangu in javnosti v glasovanje predlagal tekačico Vesno Fabjan, biatlonca Jakova Faka in hokejista Mitjo Robarja. Zgodba je svojevrstni preobrat dobila v petek, ko se je Fak zaradi "uničujočih komentarjev" odločil, da umakne svojo kandidaturo. OKS je v prvi izjavi za javnost zapisal, da "z veliko zaskrbljenostjo in ogorčenjem spremlja odzive športne javnosti in nekaterih slovenskih medijev glede kandidature Jakova Faka".

Pravzaprav je to pismo in ta razlaga naredila dogodek, ki ga prej skoraj ni bilo zaznati. Od najave dogodka namreč nisem nikjer zasledil 'žal besede' zoper Jakova Faka. Očitno nisem bil edini, saj se je v petek precejšnji del javnosti trudil poiskati te sporne odzive. Po dolgem iskanju medijev sem našel le zapis Ekipe (ki je potem v slogu pozabljive zlate ribice ploskala odzivu slovenskega biatlonca; isti medij je še izraziteje na ogenj nacionalizma črke zlival v času evropskega prvenstva v rokometu na Hrvaškem) ter nekaj drobcev po spletnih forumih. Ki pa so - sploh v primerjavi s težko izmerljivo podporo, ki jo je bil slovenski biatlonec deležen v petek - res kaplja v morje (in da ne bo pomote - vsaka tovrstna kaplja je preveč!).

In tu pridemo do problema svetovnega spleta. Omogoča izenačevanje kakršnih koli stališč. Ves gnoj (žaljive, rasistične, lažne vsebine ...) dobi pospešek in glasnost. Nekaj, kar bi ostalo na robu šanka, se kar naenkrat izstreli v ospredje. Dobi energijo, moč in lahko zaseje dvom o pravilnosti nečesa, o čemer ne gre dvomiti. Na neki točki smo se najbrž že poenotili in strinjali o nevarnosti potenciala sovražnega govora. In še kaj drugega, recimo o koristih, ki jih prinaša cepljenje. Ali o tem, da je Zemlja okrogla. O prvi temi v Sloveniji prevečkrat slišimo skeptike, o drugi pa imajo veliko povedati v ZDA.

Beseda gonja, ki jo uporablja OKS, pomeni močno, organizirano delovanje proti nečemu. Take gonje ni bilo, kar pa seveda niti slučajno ne pomeni, da je treba biti strpen do trolov. Verjamem, da je vsak tak zapis, ki ga je dvakratni svetovni prvak videl, neprijeten, kar pa najbrž še bolj velja za "čudna telefonska klica, ki ju je prejel". Vsako tako dejanje lahko zmoti športnikovo koncentracijo in ruši mozaik, ki ga gradi in sinhronizira za najpomembnejša tedna v štiriletnem ciklusu. Ni presenečenje, da se je tekmovalec hitro odločil, da bo vse svoje misli usmeril le na podiranje tarč v Južni Koreji.

Je pa morda še bolj problematičen zadnji del zapisa, v katerem pri krovni športni organizaciji pišejo, da v "športu nikoli ne bodo dovolili, da bi se preštevali". A kaj drugega je glasovanje za zastavonošo? Ali ni ravno to preštevanje? Morda je bila ideja v osnovi dobronamerna, ampak športniki pač niso tekmovalci v resničnostnem šovu, ki se za vsako ceno borijo za zmago pri glasovanju. Nošenje zastave ni zmaga, je simbolno dejanje, ki med drugim izpostavlja vse delo, ki ga je posamezni športnik opravil v svojem življenju, pri tem ponosno nosil simbole svoje države in z njimi tudi osvajal medalje. Kot je to Jakov Fak počel v slovenskem dresu in navduševal slovenske navijače.

Vsi smo piloti svojega letala, razmah komunikacijskih tehnologij omogoča primerjavo v različnih parametrih, hkrati pa omogoča ogled sosedovih nastavitev. Smo v trenutku, ko sedimo za orodjem, ki je brez dvoma koristno, a ker ga očitno še ne znamo (ali nočemo) uporabljati, lahko škodimo sočloveku. Odgovornost se začne pri vsakem mediju. In pri vsakem posamezniku.

V tem trenutku smo vsi (mediji, OKS, javnost) obsojeni na kazenski krog.