Razlog za to je posebna kombinacija višine in togosti stolpa ter mehkobe zemljine, na kateri stoji. Kljub nagibu za okoli pet stopinj od navpičnice je ta 58 metrov visok stolp preživel štiri močne potrese, ki so območje prizadeli od leta 1280.

Glede na krhkost zgradbe bi namreč pričakovali, da bo že ob zmerni potresni aktivnosti utrpel resne poškodbe ali pa bo celo popolnoma uničen. Dejstvo, da se to ne zgodi, znanstvenike bega že zelo dolgo ...

Skupina 16 inženirjev je zato "nenavaden primer nenavadnega stolpa" dobro raziskala. Z analizo seizmoloških, geotehničnih in strukturnih podatkov je ugotovila, da je vzdržljivost znamenitega stolpa mogoče razložiti z zasnovo dinamične interakcije objekt – zemljina. Kombinacija precejšnje višine in togosti stolpa ter mehkoba zemljine, na kateri stoji, omogoča, da se stolp ob potresu ne trese skupaj s tlemi.

"Ironično, zemljina, ki je povzročila, da se je stolp nagnil in se skoraj zrušil, je kriva tudi za to, da je prestal potrese," je povedal profesor z britanske univerze v Bristolu George Mylonakis, ki je v raziskavi sodeloval z znanstveniki rimske univerze Roma Tre.

Zanimiva Italija
Poševni stolp v Pisi, ki velja za drugo največjo italijansko znamenitost, so po prenovi za javnost znova odprli leta 2001. Zaradi prenove, katere namen je bil predvsem večja varnost za obiskovalce, je bil namreč zaprt več kot deset let.

Stolp v Pisi pa ni edina nagibajoča se italijanska znamenitost. Tudi sloviti rimski Kolosej, ki je bil v času rimskega imperija prizorišče veličastnih gladiatorskih bojev, je na južni strani za 40 centimetrov nižji kot na severni.