je kot majhen deček v iranskem mestu Mosul z očetom obiskal ruševine antičnega asirskega mesta Ninive in se zaljubil v zgodovino. Šestdeset let pozneje kulturno arhitekturno dediščino zapisuje v digitalni arhiv, ki bi omogočal rekonstrukcijo pomembnih zgradb, ruševin in struktur ob njihovem propadanju, poškodovanju ali uničenju.
Za prenos v digitalni arhiv Kacyra uporablja prenosni laserski sistem, ki ga je razvil s sodelavci svojega podjetja. Tega je postavil v okolici San Francisca po tem, ko se je izselil iz rodnega Iraka v 60. letih, po prodaji podjetja pred dobrim desetletjem pa je CyArk vzpostavil kot neprofitno organizacijo, ki se ukvarja z ustvarjanjem natančnega digitalnega arhiva, poroča The Independent.
Vsaka raziskava ustvari približno 10.000 gigabajtov podatkov, kar je enakovredno 200.000 škatlam A4-papirja. Podatki so shranjeni v visoko zavarovanem podzemnem trezorju v Pensilvaniji.
Do zdaj so se že lotili skeniranja spomenikov, kot so kipi z Velikonočnega otoka, mesto Majev v Gvatemali, Pompeji, gora Ruhmore, romarski Lurd, poševni stolp v Pisi, neolitski kipi na škotskem otočju Orkneys in drugih.
Rekonstrukcija zgradbe z le dvema milimetroma odstopanja
Cilj CyArka je, da v prihodnjih petih letih ustvarijo digitalno kopijo načrtov približno 500 arhitekturnih struktur in ruševin s celotnega planeta. Načrti upoštevajo tudi najmanjše podrobnosti, narejeni pa so s takšno natančnostjo, da lahko rekonstruirajo vsako zgradbo z le dvema milimetroma napake oziroma odstopanja od originala. Sodelujejo tudi z vladnimi telesi in organizacijami za ohranjanje dediščine.
Na pomen njihovega dela kaže primer južnokorejskega spomenika Namdaemuna ali Velikih južnih vrat, poimenovanih tudi Sungnjemun ali Vrata vzvišenih ritualov, ki so služila kot glavni vhod v mesto, odkar je Seul pred 600 leti postal glavno mesto Koreje in je veljal za največji narodni spomenik. Po požaru pred petimi leti, ki je spomenik močno poškodoval, so ga popravili in dogradili prav s pomočjo CyArkovih načrtov. Trenutno na rekonstrukcijo s pomočjo 3D-skena čakajo tudi plemenske grobnice Kasubi v Ugandi, ki jih je prav tako prizadel požar.
Izginjanje kulturne dediščine hitrejše kot moč ohranjanja
"Z uporabo tehnologije lahko ohranimo prizorišča naše dediščine. Če bi se čez čas izgubila, uničila, poškodovala ali propadala, imamo na voljo popoln posnetek, ki ne bo na voljo le arheologom in tistim, ki se ukvarjajo s kulturno dediščino, ampak tudi vsem otrokom in šolam, da se spoznajo z našo zgodovino," pravi iraško-ameriški milijonar, katerega digitalni arhiv različnih arhitekturnih struktur je, "odporen proti nadlogam terorizma, globalnega segrevanja in urbanizacije".
Ko so talibani leta 2001 v imenu religioznega prepričanja razstrelili velikanska kipa stoječega Bude v afganistanski dolini Bamijan, je Kacyro prizadelo. "Uničeni so za vedno, saj ni nobene podrobne šablone, da bi jih lahko poustvarili. Nekaj podobnega se v svetu dogaja ves čas. Kulturno dediščino izgubljamo hitreje, kot jo lahko ohranimo." Zato je ustanova vzpostavila tudi poseben svetovalni odbor, ki izbira rizična in zato prioritetna prizorišča svetovne kulturne dediščine.