Slavne turistične znamenitosti - med njimi Kip svobode, Tower of London in operna hiša v Sydneyju - bi lahko izginile pod morsko gladino, ki se dviguje zaradi podnebnih sprememb. Že dvig temperature za pičle tri stopinje - kar bo po napovedih strokovnjakov ZN doseženo še pred koncem tega stoletja - bi ogrozil petino od 720 spomenikov Unescove dediščine.

Vidne spremembe že pred letom 2100
Študija, ki je izšla v najnovejši številki zbornika Environmental Research Letter, se osredotoča na to, koliko znamenitosti bi ogrozilo dva tisoč let dvigovanja morskih gladin, a strokovnjaki opozarjajo, da bomo, če ne bomo ukrepali, posledice videli še "veliko prej". "Precej varno je reči, da bomo posledice na prizoriščih kulturne dediščine videli že v 21. stoletju," napoveduje vodja raziskave, Ben Marzeion z Univerze v Innsbrucku. "Ljudje po navadi govorijo samo o okoljskih in gospodarskih posledicah sprememb podnebja, o tem, koliko nas bo vse skupaj stalo. Mi smo se hoteli osredotočiti na kulturne implikacije."

Med najbolj ogroženimi spomeniki v Evropi je poševni stolp v Pisi, ki ni neposredno ob morju, a bi zaradi nizke nadmorske višine vseeno že ob majhnih podnebnih spremembah čutil posledice. Nato so tu Benetke, ki so na na udaru že zdaj, ter mesta Hanzeatske líge, med njimi Hamburg, Lübeck in Bremen v Nemčiji.

Dalje bi dvigovanje gladine ogrozilo londonsko opatijo in palačo Westminster, belgijsko mesto Bruges, v Italiji Neapelj in v Rusiji Sankt Peterburg. Največ ljudi se bo v nevarnih okoliščinah znašlo v jugovzhodni Aziji, kjer ne manjka gosto poseljenih, nizko ležečih mest - pa tudi zato, ker bo dvig gladine tam najbolj drastičen.

30 centimetrov je najskromnejša ocena
Za okolje zadolžen odbor ZN IPCC napoveduje, da se bo do leta 2100 morska gladina v primerjavi z letošnjo dvignila za 28-30 cm. Nekateri drugi predstavniki stroke opozarjajo, da pri IPCC podcenjujejo realne napovedi, češ da je verjetnejša številka za leto 2100 1,2 metra, za leto 2300 pa kar od 2 do 3 metre.

Avtorji študije opozarjajo, da so škodo za kulturno dediščino napovedali preveč konservativno, saj gledanje dolgoročnih sprememb (v 2000 letih) ne poudarja kratkoročnih. Obenem niti niso upoštevali začasnih dvigov gladine, kot so bile januarske poplave na vzhodni obali Velike Britanije. "To so okoliščine, ki jih ne moremo napovedati, zato smo se potrudili ostati konservativni v napovedih."

Karavana gre dalje?
Marzeion ne pričakuje, da bo njegova študija spremenila mnenje skeptikov: "Nisem tak optimist, da bi mislil, da bo kulturni vidik spremenil javno debato o podnebnih spremembah. Ljudi, ki ne verjamejo, da je to težava, je težko prepričati. In zdi se, da je med enimi in drugimi globok prepad."