Poleg Theseusa, ki je namenjen proučevanju t. i. tranzientov in zgodnjega vesolja, sta med izbranimi misijami še Spica in EnVision. Prva je namenjena proučevanju nastanka in razvoja galaksij, zvezd, planetov in življenja v vesolju, druga pa proučevanju geološkega delovanja Venere.

Do izbire in izvedbe še dolga pot
Odločitev o izbrani misiji bo predvidoma sprejeta leta 2021, po besedah slovenske raziskovalke pa bo odvisna predvsem od tehnološke pripravljenosti, podpore nacionalnih vesoljskih agencij ter stroškov, ki za Eso ne smejo presegati 550 milijonov evrov.

Če bo Tezej uspešno prestal vse faze in bo izbran, ga bodo leta 2032 izstrelili v nizko orbito okoli Zemlje, približno 600 kilometrov nad njenim površjem, in začeli zbirati podatke

Misija Theseus je namenjena proučevanju začetka vesolja in njegove sestave s pomočjo visokoenergijskih tranzientnih dogodkov, kot so izbruhi sevanja gama. Ti nastanejo ob eksploziji masivnih zvezd ali ob zlitju dveh nevtronskih zvezd ali nevtronske zvezde in črne luknje, je pojasnila Gombočeva.

Z njihovim proučevanjem na velikih oddaljenostih, v zgodnjem vesolju, lahko po njenih besedah izvemo več o življenju in smrti prvih zvezd v vesolju. Izbruhe sevanja gama bo Theseus zaznaval po celotnem nebu in do velikih oddaljenosti, torej vse do razdalj, na katerih vidimo vesolje tako, kot je bilo kmalu po svojem nastanku.

Pomoč pri težnostnih valovih
Poleg tega bo Theseus lahko izvajal sledilna opazovanja dogodkov gravitacijskih valov in natančno določil njihov položaj na nebu oz. osvetje, v kateri so se zgodili.

V konzorciju Theseus je okoli 200 znanstvenikov iz Evrope, ZDA, Japonske, Kitajske, Tajvana in Južne Afrike. Slovenski raziskovalci so vključeni prek dveh institucij.

Slovensko sodelovanje
Center odličnosti Vesolje-Si sodeluje pri razvoju tehnologije za satelitsko komunikacijo in s podporo z zemeljsko komunikacijsko postajo. Astrofiziki v Centru za astrofiziko in kozmologijo na Univerzi v Novi Gorici pa prispevajo k znanstveni definiciji misije s svojo dolgoletno ekspertizo na področju izbruhov sevanja gama.

Razpis za predloge misij predstavlja začetek postopka izbire nove misije v okviru Esinega programa Kozmična vizija znanosti 2015–2025. Razvoj vesoljskih znanstvenih misij lahko namreč skupaj traja tudi več kot 20 let, zato ima Esa za zagotavljanje stabilnosti dejavnosti od začetnega koncepta misije do znanstvenih rezultatov poseben program za njihov razvoj, je še povedala slovenska astrofizičarka Andreja Gomboc.

Na razpisu znanstveniki predlagajo vrsto misije, njeno osnovno tehnično zasnovo, katere znanstvene cilje želijo z njo doseči in zakaj so ti pomembni. Misije se delijo v tri skupine glede na velikost oz. znanstvene cilje, predvidene stroške in čas, potreben za razvoj: majhne (S-class), srednje (M-class) in velike (L-class) misije.

Misija Theseus spada med srednje velike misije. Dosedanje izbrane misije tega tipa so Solar Orbiter, Euclid, Plato in Ariel.
Slovenija je pridružena članica Evropske vesoljske agencije, ne še polnopravna.