Film Peterloo, s katerim se je priznani režiser uvrstil v tekmovalni program letošnjega Beneškega filmskega festivala, temelji na resničnih dogodkih, ki so se zgodili v Manchestru leta 1819. Na trgu St. Peter's Field se je 16. avgusta tistega leta zbrala 60.000-glava množica, ki je zahtevala parlamentarno reformo in protestirala proti revščini. Oblasti so demonstracije brutalno zatrle – med ljudi se je pognala konjenica s sabljami. V nasilnem obračunavanju je umrlo 18 protestnikov, 650 pa je bilo ranjenih, zaradi česar se dogodek zapisuje med najbolj krvave družbenopolitične spore v britanski zgodovini.

Protesti so sprožili razvoj, ki ga ni bilo mogoče več ustaviti in je pozneje privedel do volilne pravice v Veliki Britanij (v času protestov sta smela voliti le 2 odstotka prebivalstva). Posledica tedanjega vrenja pa je navsezadnje tudi začetek izhajanja časnika Manchester Guardian (predhodnika še vedno obstoječega britanskega časopisa) leta 1821, ki je bil ustanovljen z namenom promoviranja liberalne misli.

Kot je ob nedavni obletnici pokola povedal Leigh, se o teh dogodkih ni učil v šoli in podobno nepoznavanje je opazil pri drugih članih filmske ekipe. "Ko smo snemali film, smo vsi s severa – pri čemer pripadamo različnim generacijam – jaz sem sredi sedemdesetih let, nekateri v svojih dvajsetih – rekli: 'Nikoli še nisem slišal za to.'" V njegovem primeru je to toliko bolj presenetljivo, saj je odraščal manj kot pol ure hoje od mesta, kjer se je pred slabima dvema stoletjema vse to dogajalo. "Nihče iz šole nas ni peljal tja in nam pokazal: 'Tukaj se je to zgodilo to.' Kar je neverjetno!" njegove besede povzema Guardian.

Spregledan, a pomemben dogodek zgodnjega 19. stoletja
Sam je mnenja, da bi morali o Peterlooju poučevati že v šolah. "Učili jih bodo o letu 1066, Magni Carti, Henriku VIII. in njegovih šestih ženah, verjetno o francoski revoluciji, bitki pri Waterlooju ..." Po drugi strani pa bodo izpustili pokol, pomemben dogodek, ki je v kontekstu uveljavljanja volilne pravice in demokracije odmeval še dolgo v 19. in 20. stoletje.

Kampanjo, da bi zgodbo o Peterlooju vključili v šolski kurikulum, že vodi dobrodelna organizacija Manchester Histories, ki v ta namen razvija posebno spletno mesto, aplikacijo in izobražuje prostovoljce, da bodo javnosti osvetljevali dogodke. Trenutno torej poglavje o pokolu Peterloo ni vključeno v učni načrt, čeprav na ministrstvu za šolstvo pravijo, da imajo učitelji proste roke, če želijo poglavje vključiti v pouk.

Leighu se zdi poznavanje dogodkov pomembno, saj je v njih mogoče najti vzporednice z Veliko Britanijo danes. Film se mu zdi relevanten zaradi več razlogov. "Eden od teh je razlika med tistimi, ki imajo, in tistimi, ki so brez; tistimi na oblasti in tistimi, ki je nimajo. Tistimi z bogastvom in brezposelnimi." Vlada v Londonu se tedaj ni zmenila za ljudi zunaj prestolnice, pravi Leigh. "Vladi, ki sta jo izvolila le dva odstotka prebivalstva, se ni sanjalo, v kakšnih razmerah živijo delavci na severu." Zato so po njegovih besedah protestnike videli kot teroriste, ki jih je treba utišati. "Vendar vemo, da so imeli legitimne zahteve, nekatere so bile bolj zmerne, druge radikalne."

Preveč spremenjen Manchester, da bi bil lahko prava kulisa
Režiser, ki se je za film še enkrat obdal s preverjeno ekipo sodelavcev (direktorjem fotografije Dickom Popom, producentko Georgino Lowe in izvršno producentko Gail Egan), je bil ob pripravah na film odločen, da bo snemanje seveda potekalo v Manchestru, vendar pa se je mesto v zadnjih 200 letih toliko spremenilo, da tam niso posneli niti enega samega kadra. Zato pa bo film tam doživel britansko premiero. Organizatorji Londonskega filmskega festivala so sklenili, da bo Mancsheter edino pravo mesto za prvo predstavitev filma (zgodila se bo 17. oktobra), kar bo tudi prva premiera zunaj prestolnice v 62-letni festivalski zgodovini.