Pisec, ki je po izdaji romanov postal eden najpomembnejših pisateljev in pripovednikov književnosti 20. stoletja, je v zadnjih dneh življenja Brodu predal svoje rokopise, tako objavljene kot še neobjavljene, z navodilom, naj jih po njegovi smrti uniči. Vendar Brod ni spoštoval pisateljeve poslednje želje in je rokopise, ko je leta 1939 pred nacisti iz Češkoslovaške emigriral v Palestino, vzel s seboj.

Zadnja obsežnejša zapuščina v nemškem jeziku v Izraelu
Med njimi so bile tudi dopisnice Kafke. Te bodo skupaj z doslej neobjavljenimi rokopisi iz Brodove zapuščine razstavili v Nacionalni knjižnici v Jeruzalemu. "Gre za zadnjo obsežnejšo zapuščino v nemškem jeziku v Izraelu," je ob tem povedal nemški arhivar Stefan Litt.

Izraelsko vrhovno sodišče je pred dvema letoma odločilo, da Brodova zapuščina pripada izraelski Nacionalni knjižnici. Del zapuščine, med njimi Brodovi dnevniki in korespondenca, bodo na razstavi, ki jo bodo odprli v ponedeljek, javnosti predstavljeni prvič.

Brod, prav tako avstrijskočeški pisatelj judovskega rodu, se je rodil v Pragi, kjer je študiral pravo in se seznanil s Kafko (1883–1924).

Hčerkama namesto Izraelu
Ob svoji smrti leta 1968 je Brod z oporoko rokopise zapustil svoji tajnici Esther Hoffe z navodilom, naj jih preda hebrejski univerzi v Jeruzalemu, mestni knjižnici v Tel Avivu ali kateri drugi ustanovi v Izraelu ali tujini. Vendar je Esther Hoffe, ki je umrla leta 2007, rokopise obdržala in jih razdelila svojima hčerkama, Evi Hoffe in Ruth Wiesler, s čimer je sprožila več pravnih sporov.

Rokopis prodala za 2 milijona dolarjev
Vendar sta hčerki, ki sta danes prav tako že obe pokojni, predajo uradni ustanovi odklonili z utemeljitvijo, da je Brod rokopise dal njuni materi in da je ta zato lahko z njimi storila, kar je želela. Tako je denimo za dva milijona dolarjev prodala rokopis romana Proces, ki velja za eno najpomembnejših Kafkovih del. V procesu proti njenima dedinjama, ki se je začel leta 2009, je Izrael zahteval, da državi izročita zbirko rokopisov. Svojo zahtevo je Izrael utemeljeval s pojasnilom, da je bila takšna Brodova poslednja želja.

Leta 2016 je Eva Hoffe izgubila v sodnem procesu proti Nacionalni knjižnici v Jeruzalemu, vendar Brodove zapuščine kljub temu ni želela izročiti. Po njeni smrti avgusta letos jim je bil po Littovih besedah septembra prvič omogočen vstop v njeno stanovanje v Tel Avivu, od koder so v 60 kartonskih škatlah odnesli Brodovo zapuščino. Kot je še povedal, je šlo večinoma za knjige iz Brodove zasebne knjižnice, nekatere tudi s posvetili avtorjev. Najvrednejši del Brodove zapuščine, tudi Kafkova pisma, pa je še vedno v bančnih trezorjih v Zürichu, saj morajo počakati, da švicarsko sodišče potrdi odločitev sodišča v Jeruzalemu.

Na sodišču so ob odločitvi povedali: "Max Brod ni hotel, da se njegova zapuščina proda najboljšemu ponudniku, ampak da najde svoje mesto v literarno-kulturni instituciji."