To je "nemogoči burger", ki osvaja ne samo vegetarijance, ampak tudi ljubitelje mesa. Gre v resnici za vegetarijanski burger, narejen popolnoma na podlagi rastlin, pri tem pa uporablja genetsko spremenjene sestavine (osnova je običajno pesa).

Ideja se je, kakopak, porodila Američanom, natančneje, podjetju Impossible Food, ki so že odprli podružnice tudi onkraj luže, burgerji pa so zgolj en del njihove bogate "brezmesne mesne" ponudbe.

Nemogoči burger, ki dejansko "krvavi" in cvrči na železni plošči kot mesni izvirnik, je narejen iz hema, z železom bogate spojine, ki jo najdemo v živalskih mišicah, in skuša načrtno posnemati mesni okus, ki ga običajni vege burgerji nimajo.

Ker je narejen iz rastlin, ima precej manjši okoljski odtis od klasičnih govejih burgerjev, zato mnogi menijo, da bi tovrstna živila dejansko lahko postala naša prihodnost.

Za nameček "nemogoči" burgerji niso tista okrnjena veganska različica, ki vedno pušča ljubiteljem klasičnih burgerjev neki občutek nezadovoljenosti, ampak so dodatki taki, kot bi jih pričakovali od "prave" zadeve ‒ nekaj plasti sira, kisle kumarice, različne omake.
Za tisto pravo hrustljavost polpeta poskrbi kokosovo olje, notranjost pa je lepa, sočna rožnata.

Tudi ponudniki hitre hrane

Impossible Burgers so naglo postali tak hit, da so se temu vlaku modificiranih veganskih burgerjev pridružili še drugi. Kot navajajo, njihove stranke nikakor niso zgolj vegetarijanci, ampak tudi prepričani mesojedci. Tisti najbolj zakrknjeni karnivori sicer poročajo, da razliko vsekakor čutijo, a da jih nič ne moti sem ter tja zaužiti tudi veganskorazličico ‒ če je ta tako blizu izvirniku.

Trend veganskih burgerjev ni ostal neopažen tudi najbolj komercialnim ponudnikom hitre hrane ‒ tako je Burger King že napovedal, da bodo do konca leta tudi pri njih stregli vege burger, ki ima okus mesnega, in niso edini.

Modna muha ali revolucija?

Je zadeva zgolj še en hipni hipsterski trend ali lahko dejansko povzroči malo revolucijo in blagodejno vpliva na okolje?

Ena večjih težav mesne industrije (natančneje: govedoreje) je namreč ta, da goveji želodci proizvajajo metan, toplogredni plin, ki ga govedo izloča, kravji iztrebki pa vsebujejo veliko dušikovega oksida, ki je še en toplogredni plin.
A največja težava je, da za govedorejo potrebuješ veliko površine.

Svetovno gledano, je potrebno med 50 in 100 kalorijami določene vrste krmila (večinoma trave) za eno kalorijo govedine. Ker potrebuješ zemeljsko površino za ta krmila, to v bistvu pomeni, da je potrebno precej več površine, da nahraniš človeštvo z govedino kot s katero koli drugo hrano, navaja CNN.

V povprečju tako porabi govedo 20-krat več zemeljskih površin in sprosti 20-krat več toplogrednih plinov za enako količino proteinov, kot jih dobiš z rastlinskimi proteini, kot je fižol.

V primerjavi z mlečnimi izdelki so poraba zemlje in izpusti plinov okoli petkrat večji, v primerjavi s piščanci in svinjino pa desetkrat.