Fanta nista iz kuharske panoge, a sta vedela, da so za dober burger potrebne predvsem kakovostne surovine - prvovrstno meso, domače, rahlo sladkaste bombetke in dovolj inovativni dodatki, ki gurmanske burgerje ločijo od različic mesnega polpeta-uvele solate-umetnega paradižnika.

Drugo, kot pravijo, je zgodovina. Hood Burgerju so sledili še drugi, skoraj vsak lokal, bistro in celo vrhunske restavracije (AS, JB) so ponudbi dodale svoj burger, blogerji pa so tekmovali v iskanju najboljšega, pri čemer sta se za pikolovsko ocenjevanje poplave burgerjev v prestolnici najbolj specializirala fanta z dvatestiza.si, ki sta prvi zlati metuljček za najboljši burger leta 2014 podelila Tabaru za njihov Taburger.

Od Piva & burger festa ...
Da so organizatorji Odprte kuhne, ki so žebljico zadeli na glavico že z ultrauspešno petkovo kulinarično tržnico, zavohali dober posel in oktobra lani postavili prvi Pivo & burger fest, je bilo popolnoma logično. Kot so bile tudi letošnje tri (!) reprize festivala. In čeprav so se ponudniki menjavali, izpopolnjevali in se širili, pa tudi slabšali in propadali, jih je bilo nekaj, ki so se po kakovosti stalno uvrščali med zmagovalce. Eden izmed njih je bila nedvomno Asova izpostava, kjer si sicer dobil za pet evrov približno petkrat manjši burger od sosedovega velikana iz pol štruce kruha in pol kilograma piščanca, je pa bil zato vreden vračanja na stojnico.

Zato ni nikogar prav dosti presenetilo, ko se je razvedelo, da dinastija Raspopović svoj imperij (ob Asu imajo še bistrojski As Aperitivo) širi z lokalom, specializiranim za gurmanske burgerje in craft pivo, še enim od kulinaričnih trendov, ki je z zapoznelo reakcijo zadel Ljubljančane (in do določene, omejene meje Slovenijo). Skepse (tudi spodaj podpisane), ali ni mesto že doseglo maksimum, kar še lahko požre (dobesedno) te burgermanije, je odpravila množična udeležba na odprtju Pop's Placea prejšnji mesec, pri čemer je bila klientela videti, kot da bi Svetozar Raspopović - Pope odprl svojo zlato knjižico z naslovi vse eminence, ki jo prestolnica premore.

Skrivnost dobrega burgerja
As je vedno hodil po tanki meji med vrhunsko restavracijo in elitističnim krajem, kamor zahajaš, da bi se pokazal in bil viden. Tudi pri Pop's Placeu ni nič drugače. A v nasprotju z lokali, ki povprečno ponudbo nadomestijo s fasado, As v vseh treh izdajah ostaja stalno visokokakovosten. Pop's Place bi bil lahko "samo še en burger plac" ob Ljubljanici, a je pač verjetno najboljši burger plac ob Ljubljanici. Govedina je slovenska, in kar je še pomembnejše, najmanj tri tedne zorjena. Zorijo jo sami, ročno jo nasekajo in zmešajo v hiši, doma delane pa so tudi vse druge surovine, od bombetk do skrivnih pomak.

"Skrivnost popolnega burgerja je bolj zapletena, kot si ljudje mislijo. Zahteva skrben premislek glede vsake sestavine, še posebej kakovosti mesa, kako je meso pripravljeno, in, seveda, bombetke. Vse sestavine morajo biti pripravljene iz najboljših surovin. Za dober burger je nujno zorjeno meso, ki ne bi smelo biti nikdar spečeno več kot "medium"," nam razložijo in ob tem pripomnijo, da pri njih ne bodo nikdar ponujali najcenejšega burgerja v mestu, to pa zato, ker
ima kakovost pač svojo ceno.

Slovenska govedina, zorjena v hiši
Mojster, ki stoji za recepturami, je Greg Yurkovich, Slovenec, ki je odraščal v ZDA, od koder je k nam tudi prinesel bogato "burgerznanje". Če boste v Pop'su večkrat naleteli na našo nekdanjo evrovizijsko predstavnico Hannah Mancini, je to zato, ker je pevka Gregova lepša polovica, spoznala pa sta se čez lužo in se nato skupaj preselila v Slovenijo.

Yurkovich je ob vrnitvi v domovino pristal v Asu, zdaj pa je s Popetovim sinom Sebastijanom gonilna sila Pop'sa, projekta, ki sta ga razvijala dobro leto in pol, zamisel zanj pa se je Asovi vodilni trojki porodila ob enem od obiskov ZDA, kjer so spoznavali tamkajšnjo "kulturo steaka". Po tem je AS začel resno razvijati koncept o zorjeni slovenski govedini, še posebej steakov, vzporedno s tem pa tudi koncept gurmanskih burgerjev.

Ponos hiše: Boss Burger
Yurkovich je v zadnjem letu in pol sam razvijal in preizkušal recepture, pri čemer je najbolj ponosen na t. i. Boss Burger, pri katerem so polpetu iz zorjene govedine dodali čebulno marmelado, domačo pomako, jabolko in sir stilton. A zaradi nepredvidenih (birokratskih) zapletov se je odprtje kar zamikalo in zamikalo - vmes pa so trend burgerjev odkrile in pograbile že tudi druge restavracije, kot priznava Yurkovich.

"Mislim, da bo vseeno dovolj prostora za vse, da smo uspešni. Zelo me veseli, da so restavracije zagrabile ta trend in jemljejo to vrsto kuhanja resno, kot to počno v drugih večjih ameriških, britanskih in evropskih mestih. Mislim, da ima Slovenija najboljše surovine, da pripravimo burgerje, ki lahko konkurirajo vsem drugim," je prepričan v kuharja preoblikovani poslovnež, ki na druge restavracije ne gleda kot na konkurenco, saj pravi, da je zgodba Pop's Placea samo njihova.

Tako poleg burgerjev, ki s svojimi izvirnimi kombinacijami (tu ni prostora za nasekljano solato, postane kumarice in plastični sir) dovršenih okusov še vedno izpolnijo vsa pričakovanja, ponujajo še vrsto klasičnih ali predelanih ameriških pivniških jedi (BBQ rebrca, trikrat ocvrt krompirček s parmezanom, čebulne obročke v pivskem testu, fish & chips, v pinjencu mariniranega ocvrtega piščanca, cheesecake, jabolčoa pito ...) in, seveda, pivo.

Pet točenih, 25 v steklenici
"Naša ponudba piv bo vedno vključevala pet točenih in okoli 25 ustekleničenih piv, ki jih redno rotiramo, ko najdem kaj novega in zanimivega. Naša filozofija je, da ponudba ne sme biti preveč zapletena," razlaga Yurkovich, medtem, ko se razgledujem po etiketah. Slovenskim mikropivovarjem (Human Fish, Reservoir Dogs, Pelicon, Bevog ...) nasproti stojijo srbski Kabinet, hrvaška Zmajska pivovarna in Visibaba, tu je italijanski Crak, japonski Hitachino Red Rice ale, IPA ameriškega Founder'sa, pa belgijci in še in še.

Na moje vprašanje, ali se niso bali odpreti tako specializiranega, trendovskega lokala, glede na to, da se krivulje trendov lahko hitro obrnejo navzdol, odgovarja z odločnim "ne". Pop's Place je bil, vsaj glede na gnečo za masivnim hrastovim pultom, očitno delan za tek na dolge proge.

*Izbor lokalov in restavracij v rubriki Kulinarika je uredniški in ne gre za plačane oglase. Prav tako RTV ali restavracije ne plačujejo novinarjem za obiske in so strogo izbrani po uredniški presoji.