sendvič "pulled pork" z 18 ur dimljeno svinjino. Svinjska rebrca. Angus steaki - iz Irske in ZDA. Beef jerky. Chili con carne. Dobrodošli v prvi "dimnici" v Sloveniji.

Kot "smoke house" sta si namreč brata Miha in Nejc Pešec, podjetna Štajerca, ki pod imenom Kralj žara Ljubljančane učita jesti meso (kdo bi si mislil, da bo kulinarična migracija kdaj potekala v to smer, bodo na to rekli tisti bolj "žlehtni" prestolničarji), zamislila svojo restavracijo.

Koncept je naslednji: v en del nekdanjega Kavalina sta umestila restavracijo Kralj žara, kjer boste našli (večinoma ameriške) krožnike v spremstvu izbranih vin in piva (ta, za zdaj še preskromni del se v času, ko mi to pišemo, še izpopolnjuje). V drugem delu, tistem, ki gleda na Trubarjevo ulico, pa boste v "Kralju na hitro" lahko naročali jedi in pijače takeaway. Pretežno zgoraj omenjene sendviče, ki bodo v skromni ljubljanski ponudbi obloženih kruhkov nedvomno popestrili ulično ponudbo.

Pešca, Ptujčana, ki sta pred približno štirimi leti najprej našla tržno nišo s prodajo in predstavitvami žarov, nato pa - logično - prešla še na mesovje, sta po številnih uspelih (in do zadnjega kotička zapolnjenih) akademijah žara zdaj sklenila, da je čas še za korak dlje.

In tako je Kralj žara po hudi suši na usmerjenem mesnem področju v zadnjem času že tretja ljubljanska restavracija, ki se je specializirala prav za ameriški žar (in dim) - poleti se je na Gallusovem nabrežju odprla Sorbara Steak House, podružnica bolj klasične Špajze, v jesenskih dneh pa se nam obeta še odprtje Pop's placea, Asove podružnice, ki gradi na uspešnih burgerjih - in craft pivih. A več o tem v kakem od prihodnjih zapisov.

God bless USA*
Da sta Pešca prišla do restavracije, sta v precej kratkem času prehodila dolgo pot od uvodov s piščančjimi perutničkami prek orjaških steakov zorjene ameriške "prime" govedine, do tort na žaru, kar čarata na tej višji stopnji. Smoke house Kralj žara sta si samozavestna brata zamislila velikopotezno - najprej restavracija sredi Ljubljane (upajmo, da se za mnoge gostince "zakleta lokacija" na Trubarjevi 52 ne bo izkazala za pogubno tudi za njiju), sledile naj bi podružnice po vsej Evropi.

"To je smoke house, ki ga na tem delu Evrope še ni," je bil samozavesten Nejc Pešec, ki je tudi svojega vodjo kuhinje našel med proameriškimi kulinaričnimi somišljeniki.

Ameriškega pridiha res ni mogoče spregledati - že ob vhodu vas pričaka vitrina z vakuumiranimi kosi najboljših black angusov ekoizvora, in "šolska tabla" z razrezom goveda - po ameriško, seveda. Ribeye, T-bone, sirloin, porterhouse ... Meni sledi temu "lajtmotivu" z ocvrtimi čebulnimi obročki (pri Kralju žara so to panirani "klobučki"), koruzno juho, angus juho, s kislo smetano polnjen pečen krompir, beef jerkyjem, baby ribs, coleslawjem (ameriška solata iz naribanega zelja, korenja in majoneze), steaki, cheesecake in klasično ameriško jabolčno pito.

Teksaški in kansaški slog
Pri žaru so se fantje usmerili na teksaški (sol, poper, pikantno) in kansaški (sladko-slano) slog, pri tem pa skušajo ohranjati osredotočenost predvsem na vrhunsko meso, zato na velikih belih krožnikih ne pričakujte omak z gobicami ali gore prilog ob vašem steaku. Kot maslo mehak in rožnato sočen USDA prime ribeye vam postavijo pred vas zgolj s piranskim solnim cvetom, piščančje perutničke pa spremlja majonezna pomaka s kečapom in wasabijem.

"Ne pričakujte penic in omakic. Mi želimo, da je steak samo steak in da je poudarek na glavni surovini, ne pa, da jo prekrivajo drugi okusi," pravijo fantje, ki obljubljajo, da bo ponudba vsak mesec obogatena še s kako specialiteto, kot so, denimo, bizon, na cedrini deski dimljen losos in celo tako zelo opevana govedina kobe. Ta bi sicer znala malce dvigniti cenovno povprečje menija, ki ima sicer za tak tip mesa precej prijazne cene.

Od žara do green egga
Kralj žara je nedvomno še pravi čas ujel enega od kulinaričnih trendov, ki v Slovenijo prihajajo z zamikom. Ljudstvo, ki je zraslo ob prepečenih in pretolčenih zrezkih ter dobrih starih balkanskih roštiljadah, se zdaj vse bolj obrača h "green eggom", "webrom" in "kamado joejem" za pripravo svojih burgerjev in zorjenih steakov, ki so v mesnicah še vedno bolj redki od samorogov.

In čeprav sta Pešca na mesnem področju nedvomno mojstra, prodajata pa meso, ki je precej nad slovenskim povprečjem, pa bo čas pokazal, ali lahko tudi restavracijo vodita s takim uspehom, kot sta do zdaj delovala na mikroravni. Že na Trubarjevi imata namreč precej hudo konkurenco s Čompo, kjer vam doma zorjeno meso postrežejo v bolj prvinski obliki, resda pa natakarji nimajo usnjenih predpasnikov in kavbojskih srajc.

*Bog blagoslovi ZDA