Kaj točno je Spam? Gre za znamko konzerviranega svinjskega mesa želatinaste teksture, ki mu precej radodarno dodajo sol, vodo, sladkor, škrob in dodatke.

Ameriški živilski proizvajalec Hormel Foods Corporation ga je Američanom predstavil leta 1937, zares priljubljen pa je postal med drugo svetovno vojno, ko so ga ameriška čezmorska ozemlja v Tihem oceanu vzela za svojega, in danes Spam predstavlja nepogrešljiv del "kulinarike" otočij od Havajev do Filipinov (tam ga radi uporabljajo kot nadev za pečeno piško), od Guama do Okinave na Japonskem.

Razlog je bil preprost - med vojno je bilo na fronto težko dostavljati sveže meso, zato je Spam postal priročna rešitev in nepogrešljiv živilski izdelek na jedilnikih ameriških vojakov. Do konca vojne je vojska pokupila kar 68.000 ton Spama, medtem ko se je "običajnim" Američanom na celini priljubil predvsem zaradi svoje dolge življenjske dobe, dostopnosti in cene.

Vojna delikatesa
"Vojna delikatesa" je Spam imenovala nekdanja britanska premierka Margaret Thatcher, potem ko je ta mesni narezek po vojni postal uspešnica tudi na Otoku, v okviru zavezniške pomoči Sovjetski zvezi pa je priromal tudi do ruskih vojaških menz. "Brez Spama ne bi mogli nahraniti naše vojske," je svoj čas izjavil Nikita Hruščev, eden izmed mnogih, ki so v času, ko je primanjkovalo vseh dobrin, začeli še kako ceniti te drobne ameriške kulinarične darove.

A kar se je začelo kot hrana za krizne čase (marsikateri vojak se je zaklel, da če pride živ iz vojne, Spama do konca svojih dni ne pokusi več), je v kasnejših letih, precej presenetljivo, postal pravi mali kult. Čeprav je tarča pogostih šal in dovtipov, ima Spam na kupe oboževalcev, na tisoče receptov (vse od sušija do sendvičev), svoj praznik (na Havajih in v Oregonu) in celo svoj muzej. "Spamtown" stoji v Austinu v Minnesoti, v njem pa najdete vse od zgodovinskih podatkov, statistike in interaktivnih predstavitev do trgovinice, kjer lahko kupite malce bolj izbrane različice - recimo Spam, prekajen z ameriškim orehom, ali pa Spam z medom.

Spam je onkraj luže tako vseprisoten (iz tega so se v enem od svojih skečev norčevali tudi Monty Pythonovci), da so v tehnološki dobi po njem celo poimenovali nezaželeno elektronsko pošto. Tako je, "spam" izvira prav iz mesnega narezka.

Korejci nori nanj
Med tistimi, ki zunaj ZDA pojedo največ Spama, z naskokom vodijo Južni Korejci. Tam Spam ne velja za živilo za reveže, ampak za pravo delikateso, celo luksuzno (ne poceni, ta je s 3 dolarji za konzervo še vedno znosna) dobrino, ki je pridobila ikoničen status. Država s 50 milijoni prebivalcev je drugi največji potrošnik Spama na svetu, najdete ga v vsakem supermarketu, v ogromnih količinah pa ga ljudje pokupijo zlasti za praznike, ko ga tamkajšnji trgovci prodajajo v ličnih prazničnih škatlicah, piše NPR.

V Južni Koreji Spam jedo ocvrtega v jajcu, postreženega z rižem ali kimčijem, ovitega v algo ali pa kot surovino v svoji začinjeni enolončnici, znani kot budae jigae ali "vojaška enolončnica".

Tudi po Koreji se je Spam razširil med vojno, le da ne med drugo svetovno, ampak med korejsko v 50. letih, ko so ga na polotok prinesli ameriški vojaki, skupaj z drugimi konzerviranimi živili, ki so prebivalcem v letih po vojni tako primanjkovala. Do konca 80. let je Spam že postal nepogrešljiva surovina korejske prehrane, danes pa po njem ne posega le "nostalgična" starejša generacija, ampak ga obožujejo tudi mladi.

Prodaja Spama je v zadnjih petih letih poskočila za 30 odstotkov, Korejci pa po njem posegajo kot po priročni malici, ki je povrhu še boljše kakovosti od povprečne. Mladi Spam radi poplaknejo s Sojujem, južnokorejsko alkoholno pijačo, ki jo varijo iz riža, krompirja ali drugih škrobnatih surovin.