Cenovno dostopnejši jedilnik za čas kosil je pri velikih kuharskih mojstrih praksa že kar nekaj časa, pri nas pa se jedci, še vedno vajeni obiska restavracij bolj za posebne (večerne) priložnosti, na njih še navajajo.

Bratovž, še vedno edini Slovenec, ki se mu je kdaj uspelo uvrstiti na prestižni San Pellegrinov seznam 50 Best Restaurants (leta 2010 je bil 89.), ki so ga ta mesec na gostovanju v Hongkongu navdušila kosila za 25 evrov v tamkajšnjih michelinkah, je vedno skušal biti v koraku s cenjenimi kolegi iz tujine.

Njegovi krožniki tako ob izpopolnjenih sodobnih različicah slovenske kuhinje (telečja pečenka, goveji jezik, štruklji …) odražajo tudi chefa, ki eklektično, a premišljeno umešča elemente svetovne, predvsem azijske kuhinje, in z njimi sestavlja enega najboljših scenosledov pri nas. Škampi v kadaifu, tunin sašimi na kremi iz soje in alg, vmes pa njegova "podpisna" krožnika, pečena rdeča pesa s hrenovo pana cotto in kremo kozjega sira ter raviol z gosjimi jetri, pistacijo in pregreto smetano.

Kakovost ostaja, cene nižje
Z bistrojem, ki časovno sovpada s prepotrebno prenovo interierja restavracije v Plečnikovi stavbi zavarovalnice na koncu Miklošičeve, je JB po 15 letih dodobra zakorakal v novo obdobje. V JB-ju so tako zdaj v času kosila (med tednom med 11. in 15. uro) na voljo bolj ali manj povsem novi krožniki, s surovinami, sestavo in usmerjenostjo (več poudarka na solatah in testeninah, manj na izkušnji slow food) prilagojeni novemu namenu.

Od večernega scenosleda je Bratovž ohranil zgolj svoj goveji karpačo z zelišči in kremo pečenih melancanov, skoraj perverzno dekadentne raviole z gosjimi jetri zamenjal s cenovno dostopnejšimi (a še vedno domačimi) ravioli z ricotto in paradižnikovo omako, file bele ribe pa na bistrojskem meniju namesto soje, meda in žafranovega pireja spremljata bolj "ljudska" blitva in krompir (cena s tem pade za skoraj polovico).

Namesto 28-evrske dušene trebušne mišice angusa z rdečo čebulo in domačimi njoki v bistroju za 10 evrov manj dobite rezine tri tedne zorjene (Ivanetičeve) govedine na žaru z ožganim korenčkom in pečenim krompirjem, na svoj račun pa bodo prišli tudi ljubitelji vseprisotnih burgerjev, saj bistro JB ponuja tudi sočen polpet v popečeni sezamovi bombetki z domačimi pomakami in ocvrtim krompirčkom. In to v bolj dodelani izdaji kot na testiranju na poletnem Pivo & burger festu.

Od burgerjev do brezglutenskih kosil
Dodobra je poskrbljeno tudi za vegetarijance, bodisi z lepim naborom solatnih krožnikov bodisi s špinačnimi njoki z dimljeno skuto, rezanci z luštrekom in jagodami ali pa brezglutenskimi testeninami z zelenjavo. Posodobljen JB namreč teži tudi k bolj lahkim, svežim jedem, če se le da osnovanim na slovenskih in sezonskih surovinah.

Velik poudarek je na morskih jedeh, zato bo solato s pinjolami in češnjevcem spremljala popečena tuna, črna rižota je taka, kot mora biti, kot nafta črna z bogatim odmerkom sipinega črnila in parmezanovo kremo (ob našem obisku so bili samo koščki sipe malenkost pretrdi), na naše veselje pa na jedilniku svoje mesto najdejo tudi ocvrte sardelice s krompirjevo majonezno solato.

In tudi za polovično ceno bo šef še vedno vsakič pozorno prikorakal iz kuhinje do gostov in preveril, "če vse štima". Odzivom vedno sledi, ne nazadnje so ga tudi opazke, da je notranja podoba JB-ja z leti postala preživeta in preveč zatohlo meščanska, pognale v prenovo.
Zahvaljujoč arhitekturnemu biroju Arhimetrics je prostor zdaj precej bolj odprt, prečiščen, zračnejši in svetlejši, namesto rumeno-rjave je paleta elegantnejša, siva, črna in v barvi jajčne lupine, težke lesene opaže so zamenjala ogledala, Bratovževa bogata umetniška zbirka od Mušiča in Ciuhe do Černigoja in Spacala, prej "izgubljena" po prostoru, pa je po vzoru nekaterih modernejših londonskih restavracij od zdaj zbrana na eni sami steni.

Leteči kuhar
Ker je sam izjemno leteč (v Hongkongu je ta mesec kuhal za tamkajšnjega milijarderja, na festivalu kulinarike ta konec tedna pripravljal ljubljanski burek, bil na Oblikovalski okuševalnici in okrogli mizi v Portorožu, po odprtju bistroja je bil z mislimi že pri predavanju na gostinski šoli in četrtkovi večerji z Ilijo Pejićem), je okrepil tudi osebje.

Če je vrsto let upe za nasledstvo polagal na hčerko Nino, ki mu je potem lani "ušla" v Brda k Štekarjem, je zdaj z železno roko izuril mlajšega sina Tomaža, zadnja dva meseca tudi uradno zaposlen v družinskem poslu, v katerem ključno vlogo igra še Bratovževa žena Ema.