Pijača in jedača sta namreč postali pomembni sestavini, ki jih zlasti petičnejši turisti jemljejo v zakup pri odločanju za svojo dopustniško izbiro. In če Slovenije še nedolgo niso opazili, pa je vzpon zvezdniških kuharskih mojstrov, kot sta Ana Roš in Janez Bratovž – prva redno gostuje v tujini, drugi pa je do zdaj edini, ki se mu je uspelo prebiti na prestižni seznam 100 najboljših restavracij na svetu – to spremenil.

Zadnja, ki je Slovenijo prepoznala kot "naslednjo veliko kulinarično destinacijo", je ameriška kulinarično-popotniška revija Afar, ki je v svoji poletni številki podalpski državici in njeni (bolj privzdignjeni) kuhinji posvetila res obsežen članek. Novinarka Lisa Abend je kulinarično popotovanje začela v velikem slogu – s prenočitvijo v Nebesih, elitnem ekonaselju, ki ga na Livku upravljajo starši naše najboljše kuharice, Ane Roš. Abendovo je doletela posebna čast, da ji je večerjo – malce povzdignjeno različico polente z ocvirki in sirom ("Tiste vrste jed, ob kateri ti arterije trznejo samo ob pogledu nanjo") – pripravila kar Ana Roš.

"Nebesa so najosupljivejši gorski kompleks, kar sem jih kdaj videla. Skozi okno, ki je uokvirjalo zasnežene vršace, se je zlivala topla rumena svetloba, kot kak prizor naravnost iz filma Moje pesmi, moje sanje," piše Abendova, ki priznava, da Američanu ob izbiranju kulinaričnih destinacij Slovenija ne pride prva na pamet. "Preden sem prišla sem, nisem znala imenovati niti ene slovenske jedi, sem pa slišala govorice o kulinarični revoluciji v tej srednjeevropski državi. Predpostavljala sem, da bo to hrana s poudarkom na mesu, zelju in pireju, nisem pa vedela, kako slastno bo vse to, še posebej, ko so se chefi lotili variacij tradicionalnih jedi."

Dežela kmetov
Abendova si za odkrivanje slovenske gastronomske scene najde pravega sogovornika – kulinaričnega kritika Tomaža Sršena, ki Američanki razloži vse o tem, kako Slovenija ni imela plemstva in kako je naša zgodovina zgodovina kmetov, kar se kaže tudi pri hrani. Tradicionalna hrana, ki so jo leta pripravljali zgolj na podeželju in je postala zelo statična, je v zadnjem letu doživela preporod z restavracijami in vrhunskimi kuharji, ki se klasičnih kmečkih jedi lotevajo z modernim pristopom in tehnikami.

Med njimi, denimo, Janez Bratovž, ki ga Abendova obišče v njegovi ljubljanski restavraciji JB, kjer ji postrežejo svežo jadransko kozico v naravnem soku, polento s sirno omako in radičem, divjačino s kruhovim cmokom in foie gras s črnim česnom. V Gostilni na Gradu Američanko navduši ocvrta hobotnica na grahovem pireju z jagodami, obvezni postanek za okušanje tradicije v moderni preobleki pa je tudi Vila Podvin v Mošnjah pri Radovljici. Kuharski mojster Uroš Štefelin, ki prisega na jedi svojih prednikov, Abendovi postreže z jesetrom s čemažem, hmeljem in ingverjem, regratovo juho z bučnim oljem in polento z jajcem in ocvirki.

Le streljaj stran od Radovljice se Abendova ustavi na Bledu, v tamkajšnjem elitnem ekokompleksu Garden Village z lesenimi hiškami na drevesih, kjer po novem kuha nekdanji vladni chef Dušan Jovanović. Kulinarika v Garden Villageu se prav tako močno opira na sezonsko in krajevno, kot so prekajena postrv na tri načine in domači ravioli s prekajenim pirejem belega fižola v zelenjavni omaki. "Razmišljaj globalno, deluj lokalno," modruje Jovanović.

Pri Franku na večerji
Svoje slovensko kulinarično popotovanje Abendova sklene, kjer ga je začela – na Kobariškem. Le da se tokrat popolnoma prepusti Ani Roš, ki ji v svoji matični Hiši Franko v Starem selu pripravi tako nepozaben obrok, da Američanka ne more verjeti, da je Roševa kuharski samouk, ki je v kulinarični svet stopila precej pozno. "Večerja v Hiši Franko je bila tako dobra, da je bilo težko verjeti, da Roševa ni preživela svoje rane mladosti kot pripravnica v kaki Michelinovi restavraciji," piše. In večerja? Školjke v čemaževi omaki, črna polenovka v zelenjavnem pepelu, srnino srce z morskim ježkom in ikrami soške postrvi, svinjski vrat s črnim česnom.

"Osnova je vedno lokalna, sezonska, slovenska, a pri kuhi vedno pride do izraza tudi tvoja osebnost, ki pa ni vezana zgolj na to, kje si odrastel, ampak tudi na potovanja, ljudi, ki jih spoznaš, izkušnje, ki jih pridobiš," ji razlaga Roševa, ki pravi, da lahko postaneš ustvarjalen šele, ko prehodiš veliko veliko kilometrov. In če hočeš kulinarično revolucijo v državi, moraš najprej položiti trdne temelje, ki pa jih Slovenija po njenem mnenju še vedno nima popolnoma. Abendova se s tem ne strinja povsem: "Če pride kulinarična revolucija, mar ni videti kot par navdahnjenih posameznikov, razpršenih po državi, ki ustvarjajo izjemno slastne jedi?"