Banka Slovenije je makrostresne teste, narejene na podlagi dveh scenarijev, s katerimi ocenjuje občutljivost bančnih tveganj in kazalnikov poslovanja za praviloma triletno obdobje poslovanja v prihodnosti, letos izvedla poleg nadzorniških ciljnih stresnih testov, ki so bili osredotočeni na likvidnostno tveganje.

V makrostresnih testih, izvedenih po pristopu od zgoraj navzdol, je zajela obdobje med letošnjim letom in med koncem leta 2021. Temeljili so na podatkih s konca leta 2018. Osnovni scenarij je upošteval najverjetnejši makroekonomski razvoj in je temeljil na napovedih Banke Slovenije.

Stresni scenarij je določen z odklonom od osnovnega scenarija in pomeni potencialno zaostritev razmer, pri čemer naj bi kumulativna stopnja rasti BDP-ja v treh letih stresnega scenarija znašala -2,3 odstotka.

"Na podlagi simulacije v Banki Slovenije ocenjujemo, da je bančni sistem stabilen. Tako po osnovnem kot tudi po stresnem scenariju bančni sistem namreč izkazuje primerno kapitalsko ustreznost. Takšni rezultati so posledica tega, da so banke relativno dobro kapitalizirane in da so izboljšale kakovost svojega posojilnega portfelja, kar je posledica uspešnega zniževanja nedonosnih izpostavljenosti v zadnjih letih," so poudarili.

Makrostresni testi dopolnjujejo nadzorniške stresne teste. Ti so narejeni po pristopu od spodaj navzgor in so osredotočeni na oceno stabilnosti za vsako posamezno banko, zato se opravljajo po navodilih nadzornega organa v samih poslovnih bankah z uporabo internih modelov in podrobnejših podatkov. Makrostresni testi pa temeljijo na uporabi iste metodologije za vse banke in na podatkih, ki so na razpolago Banki Slovenije v okviru regulatornega poročanja bank, so pojasnili.