Načrt o zaprtju jedrskih elektrarn v Nemčiji do leta 2022 bi zvenel precej utopično in ambiciozno, če ne bi nemška vlada že leta 2010 pripravila osnutka prihodnje energetske usmerjenosti Nemčije. Leta 2011, po nesreči v Fukušimi, je v ta projekt usmerila vse sile. Zgodila se je energetska revolucija, energetske spremembe so postale prednostna naloga vlade Angele Merkel.

Kanclerka Merklova, prej skeptična do hitre ukinitve jedrskih elektrarn, se je čez noč začela zavzemati za milijardne naložbe v razvoj vetrnih elektrarn, sončne energije in v njeno učinkovitejšo rabo.

Poleg zaprtja jedrskih elektrarn se je nemška vlada namenila zmanjšati emisije plinov za 40 odstotkov do leta 2020 in za 80 odstotkov do leta 2050, predvsem pa si prizadeva, da se bo energetska poraba do leta 2020 zmanjšala za 20 odstotkov in do leta 2050 za 50 odstotkov.

Načrt je dobil ime: Energiewende. V tem načrtu ima jedrska energija le še prehodno vlogo, dokler obnovljivi viri ne zavzamejo načrtovane vloge, ki bo zanesljiva in gospodarna in bo zanjo pripravljena vsa potrebna energetska infrastruktura.

Nemška vlada je že pred leti začela gospodinjstva in manjša podjetja spodbujati k pridelovanju energije iz obnovljivih virov in že leta 2013 je imelo na Bavarskem in v zvezni deželi Baden-Württenbergu več kot milijon gospodinjstev in manjših investitorjev svoje vire energije.

Skupnosti s tem pridobivajo nova delovna mesta, deležne so davčnih olajšav. Kljub temu je ukinitev pridobivanja električne energije iz jedrskih elektrarn zahteven postopek, če ni podpore termoelektrarn na premog, ki so v Nemčiji tudi v fazi zapiranja, predvsem zaradi manjšanja izpustov.

Nemčija ima še vedno težavo s shranjevanjem energije, pridobljene iz obnovljivih virov. Na vse več okoljskih konferencah, tudi v Bonnu je bilo tako, je slišati strokovnjake, ki poudarjajo, da je jedrska energija čista, da ne povzroča izpustov CO2 in je do okolja prijaznejša. Nemčija vztraja, da bodo vse jedrske elektrarne v treh letih zaprte.