Prispevke omenjenih je pospremil izid knjig Filozofi in gledališčniki: misliti uprizoritev ter Uprizarjanje konceptov.

Vprašanje o razmerju med filozofijo in gledališčem (ali uprizarjanjem) je po eni strani eno najstarejših vprašanj sploh, o čemer priča znamenita Platonova prispodoba o votlini kot izrazito gledališka metafora, po drugi strani pa se je gledališče pokazalo kot pomembno polje inovativnih raziskav, za kar gre vsaj deloma zahvala ravno Freddieju Rokemu, enemu vodilnih teoretikov in zgodovinarjev evropskega gledališča in performativnosti.

V delu Filozofi in gledališčniki: misliti uprizoritev, ki je izšlo v založbi zavoda Maska, se Rokem podrobno posveti kompleksnemu in tragičnemu razcepu Hamleta kot filozofa in gledališčnika, pa tudi intenzivni korespondenci med Friedrichom Nietzschejem in Augustom Strindbergom. Njegova raziskava se ukvarja tako z zgodbo kot tudi z zgodovinskim ozadjem, vrhunec pa doseže z razpravo o konceptu performativnega, kakor izhaja iz diskurzivnih praks filozofije in uprizoritvenih umetnosti, piše v besedilu o knjigi.

Rokem je spregovoril tudi na simpoziju, in sicer na temo Vihar veje iz paradiža: Zamišljeno srečanje med Walterjem Benjaminom in Shakespearovim Prosperom. Poleg njega pa bo slušatelje nagovoril tudi priznani slovenski filozof Mladen Dolar, čigar knjiga Uprizarjanje konceptov: spisi o umetnosti je prav tako izšla pri Maski. V delu so zbrani spisi, ki jih je Dolar v preteklih dveh desetletjih posvetil umetnosti.

Kočljivi rob med univerzalnostjo in singularnostjo

Besedila v Dolarjevi knjigi so nastala ob različnih priložnostih in na različne pobude ter se lotevajo raznolikih tem. Skupna so jim razmišljanja o kočljivem robu med univerzalnostjo konceptov in singularnostjo umetnostnih objektov in praks, o univerzalnem nagovoru umetnosti, ki vznikne iz singularnosti, ter o prelomu, ki ga vzpostavlja umetnost v razmerju do tega, kar je bilo do takrat mogoče videti, so zapisali pri Maski.

Prosto dostopno dogajanje v Novi pošti so poleg omenjenih zaznamovali še trije govorci in govorka. Gledališki ustvarjalec in dramaturg Ira Avneri je spregovoril na temo Ob vznožju filozofije: dialektika dvonogega misleca, filozof in pisatelj Mirt Komel pa na temo Težka substanca: Heglova teorija tragedije (oh, in komedije). Naslov prispevka filozofinje in koreografinje Bare Kolenc bo Voajerji in ekshibicionisti: Od Ungeschehenmachen do spogledovanja, filozof in odrski ustvarjalec Gregor Moder pa je predaval na temo Misliti ali delovati: Shakespeare v Lubitschevem Biti ali ne biti.

Vsa predavanja in pogovori v sklopu simpozija so potekali v angleškem jeziku, dostopni pa so povzetki v slovenščini.

Program Nove pošte zavod Maska sooblikuje s Slovenskim mladinskim gledališčem. Pri simpoziju so združili moči z mednarodnim heglovskim združenjem Aufhebung ter ljubljansko filozofsko fakulteto, organizatorja dogodka pa sta Moder in Jakob Ribič.