Ko iz papirnate in zvočne krajine vznikajo motivi laponskih pripovedi

Predstava Tjulenj na odru Lutkovnega gledališča Ljubljana

16. november 2019 ob 16.31 • Ljubljana - MMC RTV SLO, STA

Tjulenj je večplastna predstava, ki sloni na motivih laponskih pripovedi in ljudskega izročila izginjajoče kulture ter podaja sporočilo o nujnosti ohranjanja ekosistemov kot tudi predajanja pripovedi in pristnega načina sporazumevanja.

Prizor iz predstave Tjulenj, ki je primerna za vse gledalce, ki niso mlajši od treh let. Mlajšim gledalcem predaja tako sporočilo o nujnosti ohranjanja ekosistemov kot tudi ohranjanja in predajanja pripovedi in pristnega načina sporazumevanja, so zapisali v LGL-ju. Foto: Jaka Varmuž/LGL

Predstava lutkovnega režiserja Matije Solceta bo drevi premierno zaživela v Lutkovnem gledališču Ljubljana (LGL), kjer so zapisali, da ima "vsak človek, vsaka žival in vsaka stvar dušo, kar razumejo predvsem nam nerazumljiva, pozabljena, a še vedno živeča ljudstva, ki v rokah držijo niti obstanka kolektivnega nezavednega kulturnega spomina. Od njih lahko izvemo in se ob njih zavemo, da obstajajo tudi drugačni načini komunikacije, kot je jezik".

Gledalec lahko sam izbira, ali bo sledil raziskovanju severa, zgodbam, glasbi ali ... čustvom. Tudi temu vidiku se, ob nežni osrednji zgodbi o odnosu človeka do sobitja (tjulnja), ne moremo izogniti. Vsak človek je tudi tjulenj. In vsak tjulenj človek. Foto: Jaka Varmuž/LGL

Prav tako, kot razumejo Samiji oziroma Laponci čaranje s pomočjo svoje glasbene zvrsti joik, ustvarjalci predstave "čarajo" s pomočjo papirja, luči in igrivih glasbenih kompozicij.

Kjer so nekdaj Laponci sledili losom
Na odru LGL-ja tako iz papirnate krajine vznikne življenje v spreminjajočih se oblikah, v igro podob in zvokov se ulovijo vtisi naravnega in prvinskega življenja: atmosfere severnega sija, dinamične scene lova na jelene, zvoki glasbila teremin in kompozicije večglasnega petja.

V igro vstopa tudi moderna civilizacija, ki ta svet ogroža. Kjer se danes razprostirajo mesta, so nekoč v morje drseli ledeniki, kjer se danes gnetejo trume avtomobilov, so nekdaj na sever bežale črede losov, ki so jim sledili Laponci.

Gledalec kot del pozabljenega sveta
Kot napovedujejo v gledališču, gledalec predstave Tjulenj tako postane del pozabljenega sveta, kjer živali, zgodbe in legende nastajajo in izginjajo v zmečkanem papirju. Igralci jih ustvarjajo iz nič, iz igre presenetljivih metamorfoz. Predstava je zaradi svoje večplastnosti in glasbene osnove namenjena vsem gledalcem. Zasnovana je na komunikaciji, primarnosti in iluziji, nastali iz nič.

V predstavi igrajo Miha Arh, Asja Kahrimanović Babnik, Zala Ana Štiglic ter Filip Šebšajević in Zvezdana Novaković kot gosta. Matija Solce se podpisuje tudi pod glasbo predstave, pri čemer mu je pomagala Zvezdana Novaković. Avtor likovne podobe in scenografije je Brane Solce, dramaturginja Jelena Sitar Cvetko. Za izdelavo lutk, sceno in kostume so poskrbeli Brane Solce, Zoran Srdić, Iztok Bobić, Polona Černe, Sandra Birjukov in Jadranka Pavlović.