Že več kot leto dni javnost in politiko razburja 4,5 kilometra kanalizacije, ki jo Mestna občina Ljubljana gradi čez vodovarstveno območje v Klečah. Nasprotniki zloglasnega kanalizacijskega kanala C0 opozarjajo, da bi bilo v primeru potresa in izteka kanalizacije nemudoma ogroženih 300.000 Ljubljančanov, ki bi ostali brez pitne vode.

Na eni strani torej čista pitna voda, pravico do katere smo si zapisali v ustavo, in na drugi strani kanalizacija, po kateri se pretakajo fekalije in širi smrad. Mešanje teh dveh predstav vzbuja močan odpor, zato do problematike ni težko zavzeti stališča, prerasla pa je tudi v politični spor med stranko SDS in ljubljanskim županom Zoranom Jankovićem.

4,5 kilometra od Broda do Ježice

C0 je 12 kilometrov dolg kanalizacijski vod, ki bo odpadno vodo iz Medvod in Vodic pripeljal do centralne čistilne naprave v Zalogu. Problematičnega je 4,5 kilometra del trase, in sicer od Broda do Ježice. Ta del poteka po vodovarstvenem območju druge kategorije, približa pa se tudi prvi zaščitni coni.

Vodovarstvena območja po Sloveniji so razdeljena na tri kategorije. Najobčutljivejše je VVO prve kategorije. "Slovenija je en sam vodonosnik podzemne vode. Kar polovica ozemlja ima celo značaj zelo produktivnih vodonosnikov," pojasni Lidija Globevnik s Fakultete za gradbeništvo in geodezijo.

"Priporočam, da vsak Ljubljančan pogleda in se seznani z režimi in prostorskim obsegom vodovarstvenih območij, kjer naj bi veljala posebna previdnost, saj gre za varovanje virov pitne vode Ljubljane. To so viri Kleče, Hrastje, Jarški Brod in Brest," poziva Globevnikova in doda povezavo do Atlasa voda. "Tam izberite mapo VODE in poiščite VVO Državi nivo." Prikaže se spodnji zemljevid, na katerem so označena vodovarstvena območja v Sloveniji, zraven je še povečava Ljubljane, na kateri je razvidno, kje je VVO prve kategorije, ki ga označuje oranžna barva.

"Potres se lahko zgodi jutri ali pa čez mnogo let"

Na vprašanje, ali je umestitev kanala C0 med Brodom in Ježico res tvegana, Joerg Prestor, strokovnjak za vode z Geološkega zavoda Slovenije odgovori pritrdilno. "Največji riziko predstavljajo drastične poškodbe kanala, ki jih lahko povzroči res močan potres. Obstaja tveganje, da bi prišlo do prekinitve cevi, do rež, kjer bi vsebina točkovno iztekala. To je dejansko največja nevarnost in je treba biti nanjo pripravljenj," pojasni Prestor.

Da bi bilo območje, kjer bo potekal kanal C0 posebej potresno ogroženo, sicer ne drži. Tu velja potresna nevarnost, ki velja za večji del Ljubljane, toda potres se lahko zgodi "jutri ali pa čez mnogo let". Na vprašanje, ali lahko betonske kanalete, v katere bodo vložene kanalizacijske cevi, kar koli preprečijo v primeru potresa, Prestor pojasni, da v primeru potresov "običajno računamo s tem, da nič ne pomaga".

Načina gradnje Prestor sicer ni želel komentirati, saj je za izbor materialov, cevi in način izvedbe pristojna gradbena stroka. "Teoretično je mogoče vse narediti zelo varno, a se zmeraj pojavijo določene napake. Zato je na papirju lahko vse 100-odstotno vodotesno, zagotavljati to v realnosti pa je težje."

Kjer se cevovod približa Savi, je voda v višini kanala

Na terenu, kjer bo potekal kanal C0, so sicer sodelovali tudi strokovnjaki geološkega zavoda. "Posredovali smo veliko podatkov o hidrogeoloških pogojih. Na primer, kje je gladina vode, ki se giblje zelo različno vzdolž cele trase kanala. Kanal je ponekod zelo blizu, drugje pod gladino vode … Te podatke smo priskrbeli praktično za celotno traso. Informacije o tem, kje je voda, potrebuje projektant, ki mora vedeti, ali trasa teče pod vodo ali nad vodo, kako hitri so dvigi gladine vode, torej v kakšnem razponu voda niha, ali je to dva, tri metre," razloži Prestor in doda: "Neposredno za Klečami je cevovod bistveno nad gladino vode, tam kjer se približa Savi, pa je voda mestoma na višini kanala." In prav tam je tveganje največje.

Na Ljubljanskem polju številni viri onesnaženja

"Če se kaj pojavi v vodnjakih, je treba ugotoviti, od kod je to dejansko prišlo. Po celotnem Ljubljanskem polju imamo ogromno mogočih virov onesnaženja, zato včasih ni enostavno ugotoviti, kje je vzrok. Zagotavljanje varnosti in kontrole je zato problematično," še doda Prestor.

Še konkretnejša je Globevnikova: "Kakovost vode v vodonosniku Ljubljanskega polja ogrožajo pravzaprav vse človekove dejavnosti." Med nenehnimi pritiski na podzemne vode so izpusti goriv in drugi vplivi prometa, izcejanje vod iz odlagališč odpadkov, parkirišč, obrtnih ali servisnih delavnic. "Tveganja so velika tudi zaradi intenzivne, neprimerne ali nevestne uporabe zaščitnih in pospeševalnih sredstev pri kmetovanju ter gnojenja ali celo polivanja gnojevke. Veliko od naštetega je na Ljubljanskem polju, predvsem pa vzdolž Celovške ceste in severne obvoznice, veliko. Že zdaj imamo preplet množice kritičnih dejavnikov, ki pomenijo velika tveganja za pitno vodo Ljubljane!" opozarja Globevnikova.

Je nevarnejša greznica ali kanalizacija?

Na Mestni občini Ljubljana in na Vodovodu in kanalizaciji Snaga poudarjajo, da je namen izgradnje kanala C0 tudi v odstranjevanju kar 4.500 greznic, ki trenutno dejansko ogrožajo podtalnico. A kot pojasni Globevnikova, greznice same po sebi niso težava. "Greznice, ki so ustrezno narejene po okoljskih in gradbenih standardih oziroma predpisih, ne predstavljajo tveganja za okolje."

Toda to pomeni, da morajo biti na vodovarstvenih območjih povsem vodotesne in v tla nikakor ne smejo prepuščati nobenih odpadnih voda. "Pričakovala bi torej, da so greznice na Ljubljanskem polju vodotesne. Če niso, pa imamo seveda težavo. In vsi vemo, da niso, kljub predpisom." Toda kot poudarja Globevnikova, je to težava celotne Slovenije, ne le Ljubljane, pred njo pa si ves čas zatiskamo oči.

Na vprašanje, ali so za vodno zajetje nevarnejše greznice ali kanalizacijski kanal, odgovarja, da je po njenem mnenju velikost kanala C0 za ureditev problematike neprimernih greznic na Ljubljanskem polju večja od dejanskih potreb. "Greznice, ki so neprimerne in predstavljajo tveganja za kakovost podzemne in površinske vode, je seveda treba sanirati oziroma razmere celovito urediti na celotnih območjih. Treba jih je prazniti in vsebino odpeljati na čistilno napravo. Toda ali ni že čas, da začnemo razmišljati moderno in v duhu 21. stoletja? Napredne tehnologije, krožno gospodarstvo, blažitev posledic globalnega ogrevanja – to so novi koncepti. Kanal C0 je konceptualno star nekaj deset let."

Kanal C0 ni sicer edini primer, kjer se kanalizacija približa virom pitne vode. "Pred kratkim je bil aktualen vodni vir Rižane, tam je kras in se kanalizacije ne da speljati nikjer drugje kot mimo izvira. Tudi tam se je naredilo dvojno zaščito, cevi se je ovilo s folijo … Marsikje se pač ne da drugače, posebej na mestih, kjer že stojijo naselja," pojasni Prestor, a doda, da je primer kanala C0 poseben tudi zato, ker gre za precej velik cevovod in je zato tehnološko zahtevnejši. "Če so cevi manjše, če imajo premer 20 centimetrov, je veliko lažje priskrbeti dvojno cev, dvojno zaščito itn. kot pa pri tako ogromnih ceveh." Premer kanalizacijskih cevi v kanalu C0 pa je kar 1,2 metra.

Marjetka Levstek, predsednica Društva za zaščito voda, je pri obsodbi kanalizacijskega kanala C0 nekoliko previdnejša. "Seveda spremljamo, kaj se dogaja, predvsem prek medijev, in smo zaskrbljeni, a stališča še nimamo dodelanega. In sicer zato, ker kot nevladna organizacija ne želimo vedno izpostavljati le negativnih stvari, ampak tudi predlagati, kaj se da narediti. Zato bomo najverjetneje največ poudarka dali na to, da pozovemo VOKO Snago, če se bo kanal zgradil, da bo resno nadzorovala gradnjo in bomo dobili kanalizacijo, ki bo vodotesna, predvsem pa, da bodo odgovorni obratovanje tega omrežja skrbno nadzorovali. Ne dvomim o strokovnjakih, vem, da imajo dober kader, bolj se bojim, da bodo težko dobili sredstva za tak nadzor. Tovrstna senzorika za stalno spremljanje je namreč zelo draga."

Celoten projekt dograditve javne kanalizacije v Ljubljani predvideva izgradnjo 88 kilometrov kanalizacije in je eden največjih infrastrukturnih projektov v Sloveniji. Vreden je 111 milijonov evrov, od tega skoraj dve tretjini financira Evropska unija. Pri izgradnji kanala C0 pa se pojavlja tudi vprašanje, ali je smiselno kanalizacijo vleči tako daleč, od Medvod do Centralne čistilne naprave Ljubljana in ali ne bi bilo bolj smiselno investirati v manjše, lokalne čistilne naprave.

Levstkova, pojasni, da je v takih pomislekih v ospredju običajno ekonomska računica. "Pogleda se, kaj je pametneje storiti. Ena možnost je pokanalizirati in speljati vse na veliko čistilno napravo, ki je bolje in lažje obvladovana, ker ima enakomernejši obtok in zaposlenih več ljudi." Individualne čistilne naprave so po njenih besedah veliko slabše nadzorovane kot veliki sistemi.

"A v omenjenem primeru je bilo verjetno mišljeno, da bi odpadne vode, ki so na drugi strani Save, torej iz Medvod in Vodic, prepeljali na manjšo, a še vedno "večjo" čistilno napravo," pojasnjuje Levstkova. A tak sistem mora imeti tako visoke standarde kot ljubljanska čistilna naprava, potrebuje svoje osebje, mora biti vzdrževan in nadzorovan, kar pa verjetno predstavlja precej večji strošek. Levstkova je predsednica društva za zaščito voda v prostem času, zaposlena pa je na Čistilni napravi Domžale, ki je četrta največja v Sloveniji. K njim se steka tudi kanalizacija iz Cerkelj na Gorenjskem, ki so od Domžal primerljivo oddaljene kot Medvode od Ljubljane.

Kot še doda, je v Sloveniji poselitev tako razpršena, da več kot tretjina prebivalcev nima kanalizacije, greznice pa, kot omenjeno, večinoma niso zgrajene po predpisanih standardih. "Večinoma so to naluknjane betonske cevi, iz katerih vsebina prosto odteka v podzemlje, če je to kraški svet, gre direktno v vodo ... Niso pomembni le veliki vodni viri, kot je ta v Klečah, vsak vodni vir je pomemben in ga je treba obvarovati."