V strategiji poudarjajo, da je bralna pismenost temelj drugim pismenostim. Del bralne pismenosti je bralna kultura, branje pa je vrednota, pri čemer strategija poudarja pomen motiviranosti za branje.

"Z vzpostavitvijo pogojev za učinkovit napredek na področju bralne pismenosti bomo v Sloveniji lažje dosegli gospodarski napredek, izvajali politiko trajnostnega razvoja in krepili socialno kohezijo. Proces vseživljenjskega učenja je na nacionalni ravni možno učinkovito udejanjati le s stalnim razvojem kompetenc na področju bralne pismenosti v vseh starostnih skupinah prebivalstva," piše v sporočilu za javnost.

Strateški cilji strategije so naslednji. Vzpostaviti učinkovit družbeni okvir za razvijanje bralne pismenosti; razvijati bralno pismenost posameznikov in posameznic, ki imajo v različnih življenjskih obdobjih različne vloge, potrebe in zahteve, ter tako omogočiti stalen razvoj družbe in gospodarstva; povečevati dostopnost do knjig in drugega bralnega gradiva, ter v okviru vzgojno-izobraževalnega sistema nameniti večjo pozornost posameznim ciljnim skupinam.

Predlagajo imenovanje nacionalnega sveta
V okviru sistemske ureditve strategija predvideva, da skrb za udejanjanje strategije prevzame vlada. Predlaga tudi imenovanje nacionalnega sveta za bralno pismenost, v katerem bodo strokovnjakinje in strokovnjaki s področja pismenosti od predšolske vzgoje do tretjega življenjskega obdobja, ki pokrivajo različne vidike razvoja pismenosti, ter predstavniki vladnih resorjev, ključnih za razvoj pismenosti. Ena glavnih nalog sveta bo spremljanje izvajanja strategije.

Strategija predpostavlja pripravo akcijskega načrta. Finančna sredstva za njegovo izvajanje bodo zagotovili na pristojnih ministrstvih v sodelovanju z vlado na podlagi predlogov omenjenega sveta, ki bo poskrbel tudi za umestitev področja bralne pismenosti in bralne kulture v nacionalne strateške dokumente, še piše v sporočilu za javnost.

Dokument je nastal na podlagi predhodne strategije iz leta 2006. Nastanek in posodobitev strategije utemeljujejo tudi izsledki mednarodnih raziskav (PIRLS, PISA, PIAAC), ki so pokazale, da so se dosežki slovenskih učencev in učenk na področju bralne pismenosti pomembno izboljšali, a vendarle stopnja višjih ravni bralne pismenosti slovenskih osnovnošolcev, osnovnošolk, srednješolcev in srednješolk ni zadostna. Raziskava pri odraslih pa kaže nezadostno stopnjo bralne pismenosti, piše v strategiji.

Medresorska delovna skupina za projekt EPK 2025
Obenem je vlada danes sprejela še sklep o ustanovitvi medresorske delovne skupine za spremljanje in podporo projektu Evropska prestolnica kulture (EPK) 2025 v Sloveniji. Delovna skupina bo spremljala projekt EPK 2025 na ravni države, njena temeljna naloga je zagotavljanje strokovne podpore pri pripravi in izvedbi omenjenega projekta, piše v izjavi za javnost.

Skupina bo poleg tega pripravila strokovne podlage za pogodbo o sofinanciranju projekta EPK 2025 z izbranim mestom in izvajalsko strukturo upravljanja projekta. Spremljala bo izvedbe posameznih delov projekta EPK 2025, aktivno in sprotno sodelovala pri odpravljanju morebitnih ovir pri izvajanju projekta, prepoznavala možne sinergijske učinke in skrbela za čim boljšo uresničitev projekta. Pripravila bo tudi oceno rezultatov projekta EPK 2025 na osnovi strokovnih podlag, ki jih bo pripravilo ministrstvo za kulturo.

V skupini so vodja Petra Culetto, državna sekretarka na ministrstvu za kulturo, namestnica vodje Mojca Sfiligoj, višja svetovalka na ministrstvu za kulturo ter članice: Saša Jazbec, državna sekretarka na ministrstvu za finance, Eva Štravs Podlogar, državna sekretarka na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT) in Mateja Malnar Štembal, vodja sektorja za promocijo Slovenije na uradu vlade za komuniciranje.

Namestnice članic so Jana Žakelj, podsekretarka na ministrstvu za finance, Helena Cvikl, v. d. direktorica direktorata za turizem na MGRT in Kristina Plavšak Kranjc, direktorica urada vlade za komuniciranje.

Mesta lahko svoje vloge za kandidaturo oddajo do 31. decembra letos. Do konca prihodnjega leta bo znano, katero bo nosilo naziv. Doslej so kandidaturo napovedale Ljubljana, Kranj, Nova Gorica, Piran, Lendava in Ptuj.