"Na zunanjih mejah Evropske unije s Turčijo, tako na kopnem kot na morju, smo priča razmeram, ki nas vznemirjajo. Soočamo se z begunci in migranti, ki jim turška stran pravi, da je pot v Unijo odprta, kar seveda ni res," je po poročanju nemške tiskovne agencije DPA danes v Berlinu poudaril tiskovni predstavnik nemške vlade Steffen Seibert in dodal, da stališče kanclerke Merklove, da se leto 2015 ne bo ponovilo, še vedno velja. "Ne smemo dopustiti, da begunci postanejo žogica na igrišču geopolitičnih interesov," pa je opozoril nemški zunanji minister Heiko Maas. "Kdor bo to poskusil, lahko računa na odpor," je dodal.

Merklova je bila ob valu beguncev, ki je v Evropo pljusknil leta 2015, tarča ostrih kritik zaradi svoje politike odprtih rok do migrantov in beguncev. Številni so ji očitali, da je prav ona odgovorna za to, da so se milijoni beguncev in migrantov tedaj odpravili v Evropo. Merklova turškemu predsedniku Recepu Tayyipu Erdoganu očita, da izvaja pritisk na EU "na plečih beguncev". Kot je poudarila, je povsem nesprejemljivo, da Erdogan in turška vlada svojega nezadovoljstva nista pokazala Evropski uniji, ampak ga občutijo begunci na svojih plečih.

Frontex na mejo pošilja skupino za hitro posredovanje

Evropska agencija za zunanje meje Frontex je sporočila, da bo v pomoč Grčiji pri spoprijemanju z velikim številom nezakonitih prehodov zunanje meje Unije aktivirala skupino za hitro posredovanje v Egejskem morju. Agencija je že povečala svoje nadzorne kapacitete in premešča policiste z drugih operacij, da bi zagotovila pomoč. Zdaj v sodelovanju z Grčijo pripravlja načrt za hitro posredovanje na meji.

Ko bo načrt z Grčijo dogovorjen, bo Frontex zaprosil države EU-ja in članice schengenskega območja, naj prispevajo obmejne policiste in drugo osebje iz nabora 1500 ljudi za hitro posredovanje. Kot je še dejal Leggeri, naj bi države prispevale osebje v petih dneh in opremo v desetih dneh. Grčiji naj bi pomagali tudi pri registraciji migrantov in beguncev ter pri varnostnih pregledih.

Več tisoč prebežnikov na mejah z Grčijo in Bolgarijo

Grčija je krizo ob meji razglasila za grožnjo državni varnosti. Kot smo poročali, je v soboto turški predsednik Erdogan dejal, da bo prebežnikom, ki so v Turčiji, pustil potovati proti Evropi, saj da Turčija ne zmore več pritiska novega prebežniškega vala iz Sirije. Na turško mejo z Grčijo in Bolgarijo naj bi za tem krenilo več kot 70.000 ljudi. Grčija je Turčijo obtožila, da namerno povzroča novo krizo in da daje prebežnikom napačne informacije.

UNCHR za več solidarnosti

Visoki komisariat Združenih narodov za begunce (UNHCR) se je medtem zavzel za več solidarnosti s prebežniki, ki se iz Turčije podajajo na pot v Evropo. Ob tem so v Ženevi poudarili, da Grčija, na mejo katere prihaja vedno več migrantov, nima pravnih podlag za prekinitev azilnega postopka. Prav tako tamkajšnje oblasti po mnenju UNHCR-ja ne bi smele prispevati k dodatnemu trpljenju migrantov. Ne da bi UNHCR izrecno omenil nedavno uporabo solzivca, ki ga je uporabila grška policija nad migranti, je pozval, da "bi se morale države vzdržati uporabe čezmerne ali nesorazmerne sile".

Ob tem opominjajo, da lahko samo EU kot povezava sprejme odločitev glede izrednih ukrepov, ki jih je sprejela Grčija, ter da Atene tega ne morejo narediti same. "Ne morejo prekiniti mednarodno priznane pravice do azila in načela nevračanja, ki sta izpostavljena tudi v zakonodaji EU-ja," so še opozorili v Ženevi. Odločitev Aten, da bodo začasno prekinile azilni postopek, je po oceni UNHCR-ja v nasprotju tako z Združenimi narodi kot zakonodajo EU-ja. "Niti konvencija o statusu beguncev iz leta 1951 niti EU-zakonodaja glede beguncev ne dajeta pravnega temelja za prekinitev sprejemanja prošenj za azil," je v sporočilu za javnost dodal UNHCR.

Grška policija znova uporabila solzivec

Medtem je grška policija znova uporabila solzivec in šokgranate proti prebežnikom na turško-grški meji, ko jih je pri kraju Kastanies več sto poskušalo prečkati mejo. Po poročanju nemške tiskovne agencije DPA je noč sicer minila relativno mirno. Ni prvič, da policija prebežnike, zbrane ob meji, med katerimi so številne družine z majhnimi otroki, razganja s solzivcem. To je storila že konec februarja, prebežniki pa so odgovorili z metanjem kamenja.

Pred obalo Lezbosa utonil otrok

Prebežniki poskušajo vedno znova doseči tudi grške otoke. Pred obalo Lezbosa je potonil čoln z več deset ljudmi na krovu. Pri tem je umrl en otrok, drugega so morali odpeljati v bolnišnico, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Potem ko se je čoln prevrnil, so v Egejskem morju dva otroka našli nezavestna. Enega od njiju, majhnega dečka, jim ni uspelo oživiti, drugega so odpeljali v bolnišnico, je sporočila grška policija. Dodali so, da so ob tem rešili 46 ljudi, ki so zdaj na varnem.

Na bolgarsko-turški meji je medtem mirno. Tam naj ne bi zaznali nobenih poskusov, da bi prebežniki poskušali iz Turčije vstopiti v Bolgarijo. Ta je sicer okrepila nadzor meje s Turčijo in napovedala, da bo, če bo treba, na mejo, ki jo varujejo tudi z bodečo žico, napotila vojsko.

Sorodna novica Šarec: Ne bomo dopustili, da bi ljudje brez dokumentov hodili čez državo

Grčija mesec dni ne bo prejemala prošenj za azil

Grški premier Kiriakos Micotakis je v nedeljo zvečer sporočil, da Grčija zaradi prihoda prebežnikov iz Turčije na njene meje mesec dni ne bo sprejemala prošenj za azil. Krizo je razglasil za grožnjo nacionalni varnosti in EU zaprosil za pomoč.

"Meje Grčije so zunanje meje Evrope. Zaščitili jih bomo," je Micotakis sporočil na družbenem omrežju Twitter in sporočil vsem, ki skušajo prečkati mejo z Grčijo, naj se obrnejo, ali pa jih bodo poslali nazaj. Vzdolž meje med Turčijo in Grčijo naj bi bilo okoli 15.000 ljudi.

Hkrati je napovedal, da bodo ukrepe za nadzor meja dvignili na najvišjo raven. Zaprosil pa je tudi za pomoč Evropske unije v skladu s 3. odstavkom 78. člena pogodbe o delovanju EU-ja. Ta člen pravi, da lahko Svet EU-ja "v primeru izrednih razmer v eni ali več državah članicah zaradi nenadnega prihoda državljanov iz tretjih držav" na predlog Evropske komisije sprejme začasne ukrepe v korist članic, ki jih to zadeva.

Micotakis je ob tem še napovedal, da si bo mejo s Turčijo v torek ogledal skupaj s predsednikom Evropskega sveta Charlesom Michelom. Skupaj bosta obiskala mejni prehod Evros.

Hrvaška: Če bo prišlo do stopnjevanja, bomo razmislili o vojski

Premier Andrej Plenković je v nedeljskem pogovoru za hrvaško televizijo potrdil, da je Hrvaška kot predsedujoča Svetu EU-ja v intenzivni komunikaciji z vrhom Unije, Grčijo in Bolgarijo zaradi usklajevanja skupnega stališča, potem ko je Turčija prejšnji teden potrdila, da ne bo več zadrževala prebežnikov, ki želijo v Evropo.

Dejal je, da dogodki zahtevajo "evropski odgovor v neposrednih politično-diplomatskih pogovorih s Turčijo". Dodal je, da je mogoče ohraniti dogovor s Turčijo glede zadrževanja prebežnikov na njihovi poti v EU.

Napovedal je, da bodo z vsemi sredstvi pomagali pri nadzoru zunanje meje EU-ja in da pripravljajo izredno srečanje notranjih ministrov držav članic EU-ja.

Na vprašanje, kako se bo Hrvaška odzvala, če bo večje število prebežnikov prišlo na njene meje, in kdaj bo čas, da bodo poslali hrvaške vojake na mejo, je Plenković odgovoril, da o tem še ne razmišljajo. Po njegovih besedah mejo uspešno nadzira približno 6500 obmejnih policistov. "Če bo prišlo do večjega stopnjevanja, pa bomo razmislili, ali je treba napotiti še pripadnike hrvaške vojske," je še povedal Plenković.

Van del Bellen: Predvsem se morajo spremeniti razmere v Siriji

Morebitni novi prebežniški val je bil tudi v ospredju pogovorov novega hrvaškega predsednika Zorana Milanovića in avstrijskega predsednika Alexandra Van der Bellna. Ta je ocenil, da bi morali glede migracij pomagati Grčiji in Bolgariji, ki delita mejo s Turčijo. Dodal je, da ni jasno, kaj želi turška vlada doseči. Pogovori z Ankaro so po njegovi oceni potrebni, da bi pojasnili, ali Turčija potrebuje več finančne pomoči ali kaj drugega, saj Turčija kljub vsemu gosti 3,6 milijona sirskih beguncev. Predvsem pa se morajo spremeniti razmere v Siriji, je zahteval Van der Bellen. Milanović je izrazil prepričanje, da bo le manjšemu številu migrantov dejansko uspelo priti v Evropo ter da se bodo napetosti glede tega vprašanja v prihodnjih dneh umirile.

"Prav zaradi tega, kar smo kot Evropa doživeli pred malo manj kot petimi leti, in kar je bilo storjenega v tem času, je nemogoče, da bi se ponovil begunski val. To je preprosto fizično nemogoče," je po poročanju hrvaške tiskovne agencije Hina na Dunaju dejal Milanović in dodal, da gre za "politični boj in manipuliranje z ljudmi".

EU ponuja podporo Frontexa

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je že izrazila veliko zaskrbljenost. Dejala je, da sta z Michelom v stalnih stikih s predsednikoma vlad Grčije in Bolgarije, Micotakisom in Bojkom Borisovom. Zatrdila je, da jima bo EU zagotovil dodatno podporo, vključno s silami Frontex na kopenski meji.

Ta evropska agencija za nadzor zunanjih meja je v nedeljo stopnjo pripravljenosti na meji s Turčijo zvišala na visoko, v Grčijo pa je napotila tehnično opremo in dodatno osebje.

Avstrija in Madžarska enotno proti nezakonitim migracijam

Zaradi razmer na grško-turški meji se bodo sešli notranji ministri članic Unije. V Nickelsdorfu na avstrijsko-madžarski meji sta se sešla avstrijski notranji minister Karl Nehammer in njegov madžarski kolega Sandor Pinter, ki sta poudarila, da bosta državi skupno nastopili v boju proti nezakonitim poskusom prečakanja meje. Nehammer je dejal, da bodo Grčijo in druge države na Balkanu podprli "kadrovsko, materialno in finančno", ob tem pa dejal, da so avstrijske oblasti bolje pripravljene na morebitni prebežniški val kot leta 2015.

Madžarski notranji minister je po poročanju nemške tiskovne agencije DPA poudaril, da se bo vsak poskus nezakonitega prečkanja meje končal v centru, v katerem bodo preverjali upravičenost do azila. "V teh prehodnih conah bomo pogledali, ali je kdo upravičen do mednarodne zaščite ali ne, ali je zdrav ali ne," je dodal.

Ankara se je sicer za odprtje poti proti EU-ju za prebežnike odločila, potem ko je bilo v Siriji v četrtek ubitih več kot 30 turških vojakov, ki podpirajo tamkajšnje upornike proti vladi predsednika Bašarja Al Asada.

EU Turčiji plačuje, da zadržuje prebežnike

V Turčiji je skupaj kar okoli 3,6 milijona beguncev iz Sirije, kar predstavlja okoli štiri odstotke celotnega prebivalstva Turčije. Leta 2016 je Ankara z EU-jem sklenila dogovor, po katerem Turčija od Unije prejme šest milijard evrov v zameno za zadrževanje prebežnikov na svojem ozemlju in jim ne omogoči nadaljevanja poti v EU.