Pandemija novega koronavirusa, ki je zdaj močno prizadela še Evropo, je ves teden sejala paniko med vlagatelji. Najhuje je bilo v četrtek, ko je Donald Trump napovedal ustavitev letalskega prometa med ZDA in Evropo in je Wall Street z desetodstotnim strmoglavljenjem indeksa Dow Jones utrpel najhujše izgube po črnem ponedeljku 1987. Že dan pozneje je sledilo veličastno okrevanje, saj je Dow poskočil za 1985 točk (največ v zgodovini) oziroma za 9,4 odstotka (največ po oktobru 2008). Trump je razglasil izredne razmere in napovedal, da bo vlada uporabila vse ukrepe, da zajezi krizo, spodbudni pa so bili tudi odzivi evropskih voditeljev.

Scholz napovedal "bazuko"
Nemški finančni minister Olaf Scholz je obljubil posojila v neomejenem znesku za vsa podjetja, ki jih je prizadel virus. "Na mizo dajemo vsa razpoložljiva orožja," je povedal Scholz, pri čemer so mediji takoj potegnili vzporednico z nastopom Maria Draghija junija 2012 na vrhuncu evrske krize, ko je vlagatelje pomiril z besedami, da bo naredil vse ("whatever it takes") za ohranitev evrskega območja. Evropska komisija je prižgala zeleno luč za fiskalne ukrepe vseh evrskih držav. Te "rešitve" so izzvenele precej drugače kot zasedanje ECB-ja. Nova guvernerka Christine Lagarde se namreč ni odločila za dodatno znižanje depozitne obrestne mere!

Stoxx 600 že dobrih 30 odstotkov od rekorda
Tudi neprepričljivi ukrepi ECB-ja so na delniških trgih v četrtek povzročili redko viden val panike, predvsem so na udaru evropske delnice. Vseevropski indeks Stoxx 600 je v zadnjih 17 trgovalnih dneh izgubil 31 odstotkov. Tako silovito hitre razprodaje ni bilo ob nobeni prejšnji krizi, ne ob kolapsu banke Lehman Brothers, ne ob terorističnih napadih 11. septembra in ne ob zlomu podjetij pikakom na začetku stoletja. Tržna kapitalizacija delnic, vključenih v ta elitni indeks, se je znižala za štiri bilijone dolarjev. V četrtek je imel omenjeni indeks z enajstodstotnim padcem celo rekordno izgubo od začetka njegovega izračunavanja leta 1998.

Savdijci z diskontom po čim večji tržni delež
Kot da recesija, ki grozi svetu, še ni dovolj, je na začetku tedna pravi šok doživel še naftni trg, ki je s 24-odstotnim padcem utrpel največjo katastrofo v skoraj 30 letih. Savdska Arabija je namreč, potem ko se Rusija 6. marca na zasedanju na Dunaju ni strinjala z dodatnimi rezi pri kvotah črpanja, udarila s cenovno vojno in napovedjo, da bo z aprilom proizvodnjo zvišala za okrog 25 odstotkov, na 12,3 milijona sodov dnevno. Rusija je odgovorila, da bo tudi sama zvišala proizvodnjo za pol milijona sodov dnevno, Savdska Arabija pa je šla še korak dlje in je svojemu Saudi Aramcu naročila, naj načrpa še milijon sodov dnevno več.