Tako bodo pri založbi Beletrina po vzoru nekaterih kultnih zbirk, kot je 100 romanov, osnovali nov izbor vrhuncev svetovne književnosti. Na letni ravni bo izšlo po pet svetovnih romanov in novel, ki bodo večinoma na novo prevedeni in s spremnimi besedami sodobnih slovenskih poznavalcev del. V uredniškem odboru sta bila poleg Čandra še Aleš Šteger in Špela Pavlič, izjemen prispevek pa je dal tudi akademik Janko Kos, ki je bil nekoč profesor vseh treh urednikov.

Po Čandrovih besedah so se za projekt odločili po rezultatih analize, ki je pokazala, da je slovenski prostor zelo dobro založen s prevodi sodobnih del, s pomočjo evropskih programov dobivamo tudi prevode iz manjših držav, zelo nesistematično pa se pojavljajo novi prevodi klasike. Posledično so pri založbi sklenili, da bodo znotraj rednega programa nekaj prostora namenili tudi klasičnim delom. Ob tem je poudaril, da gre za zelo zahteven projekt. Veliko truda so morali vložiti v zanimiv in smiseln nabor del, kakovostne nove prevode, pridobivanje zanimivih piscev spremnih besed, pa tudi v unikatno oblikovanje.

Tudi prvi slovenski prevodi nekaterih klasikov
Uredniški odbor je pri izboru del upošteval več kriterijev. Eden od osnovnih je bil, da dela že dalj časa ni mogoče kupiti ali pa da je prevod že tako star, da zveni arhaično in ni več berljiv. Poskrbeli bodo tudi za prevod nekaterih pomembnih del, ki še niso bila prevedena, denimo romana Charlesa Dickensa Naš skupni prijatelj in Giovannija Boccaccia Filocolo ter Novele Antona Pavloviča Čehova.

Prav tako skrb za izdajanje del neevropske klasike
Znotraj vsakega leta bodo en roman ponatisnili v starem, že obstoječem prevodu. Tako bo letos izšel roman Andreja Gida Ozka vrata v prevodu Boža Voduška. S to gesto se želijo pokloniti dozdajšnjemu prevajalskemu trudu, je pojasnil Čander. Ob velikih delih književnosti namenjajo pozornost tudi manjšim in tako bo letos izšel roman švedske nobelovke Selme Lagerlöf Cesar Portugalije, poskrbeli pa bodo tudi za nekaj del neevropske klasike – japonske, kitajske in ameriške.

Katera dela pričakovati v naslednjih petih letih
Prva peterica knjig bo izšla letos septembra. Poleg omenjenih romanov Gida, Selme Lagerlöf in novel Čehova, sta v prvem svežnju še romana Jonathana Swifta Gulliverjeva potovanja in Thomasa Manna Izpovedi bleferja Felixa Krulla. V naslednjem letu bodo izšle Zgledne novele Miguela de Cervantesa ter romani Dickensa, Josepha Rotha Radetzkyjeva koračnica, Victorja Hugoja 1793 in roman, ki ga podpisuje Jose Maria de Eca de Queiros, naslovljen Zločin očeta Amara.

Nadalje za leto 2022 napovedujejo Stendhalove Italijanske kronike ter romane Hermana Melvilla Moby Dick ali Kit, E. T. A. Hoffmanna Hudičevi napoji, Junichira Tanizakija Kakor komu drago in roman Življenje Lazarčka s Tormesa. Leto pozneje bodo izšla dela Gustava Flauberta Salambo, F. M. Dostojevskega Besi, George Eliot Slike iz duhovniškega življenja, Felixa Timmermansa Pieter Bruegel in Slivov cvet v zlati vazi. V petem letniku zbirke pa bodo izšle že omenjene Boccaccieve novele ter romani Honoreja de Balzaca Čarobna koža, Ivana Sergejeviča Turgenjeva Lovčevi zapiski, Heinricha Manna Profesor Unrat - tiranov konec in Augusta Strindberga Sin služkinje.