Ob 22.15 bo na dan boja proti okupatorju na sporedu Prvega programa dokumentarni film Banditenkinder – slovenskemu narodu ukradeni otroci, v katerem Maja Weiss odstira dolgo časa namerno spregledano zgodbo otrok, ki so jih med drugo svetovno vojno ukradli slovenskim staršem in jih poslali v nemška taborišča oziroma posvojitev.

To so zgodbe danes ostarelih mož in žena sredi Evrope 21. stoletja, zgodbe kesanja in odpuščanja, zamolčanega in težko izgovorjenega. "To so bili partizanski otroci, s katerimi so manipulirali Nemci, zato za povojno zgodovino niso bili čista zgodba," razlog, zakaj se o med drugo svetovno vojno ukradenih otrocih ni veliko govorilo, pojasnjuje Ivan Acman, nekoč eden izmed otrok s takšno usodo.

Dokumentarec je zastavljen kot "film ceste". Na pot spominov gledalca popelje predsednik Društva taboriščnikov – ukradenih otrok prof. dr. Janez Žmavc. Z njim in še nekaterimi ukradenimi otroki, ženskami in moškimi obiskuje gledalec postaje njihovega vojnega otroštva brez staršev. Na lokacijah nekdanjih otroških taborišč v Nemčiji se ukradeni otroci srečujejo z nemškimi župani, lokalnimi zgodovinarji in redkimi pričami.

Film popelje od zbirnega in razločevalnega centra v slovenskem Celju, preko prehodnega taborišča Frohneleiten v Avstriji, do nemških taborišč Eisenstein (danes Železná Ruda na Češkem), Saldenburg, Neustift, Himmelberg, Seligenporten, Mainburg, Kastl na Bavarskem in Saškem. Zgodbe ukradenih otrok nas zapeljejo tudi v Neumarkt, Nürnberg in zloglasni Auschwitz, v katerem so umirale njihove matere. Ob Celju je še nekaj prizorov posnetih v Sloveniji, na domači zemlji, na katero so zaradi svoje in družinske tragedije še posebej navezani.

Odlok, ki je zapečatil usodo številnih otrok
Pošiljanje otrok v nemško okolje leta 1942 je temeljilo na odloku Heinricha Himmlerja, v katerem je pisalo, da naj se v sklopu akcije prebivalstvo, ki je prostovoljno podpiralo in oskrbovalo bande z naborom ljudi in orožja ter jim nudilo zavetje, "naredi neškodljivo". "Zato je treba moške iz teh družin, v številnih primerih tudi sorodnike, postreliti, ženske zapreti in jih poslati v koncentracijska taborišča, otroke oddaljiti od njihove domovine ter jih namestiti v pokrajinah starega rajha. Pričakujem posebno poročilo o številu otrok in njihovi rasni vrednosti. Vse premoženje teh družin bo zaseženo," je zapisano v odloku.

Trpko in bolečo usodo ukradenih slovenskih otrok med drugo svetovno vojno in po njej film slika tako na kolektivni ravni kot skozi konkretne primere posameznikov. V filmu nastopajo ukradeni otroci – poleg Janeza Žmavca in Ivana Acmana še Stanka Završnik, Iva Lamut, Lizika Lacko, Edi Petrič, Stanko Zagode, Marija Razputnik, Franc Remic, Janez Štiglic, Vili Vresk, Erika Matko-Ingrid von Olhafen, Franci Zagožen, Marija Kačičnik, Jožefa Dobrotinšek, Jože Homar in drugi.

Režiserka je film posnela, da bi z njim opozorila na pomemben del nacionalne zgodovine. Po prvih projekcijah leta 2014 je tako izrazila upanje, da je film lahko tisti delček, ki bo pripomogel k slovenski spravi.