Bi morali v premislek o zrelosti države vključiti tudi položaj znanosti v njej? Direktor ZRC-ja SAZU-ja Oto Luthar in Matjaž Kuntner, direktor Nacionalnega instituta za biologijo, sta se v oddaji Frekvenca X, ki jo je vodil novinar Luka Hvalc, s tezo popolnoma strinjala.

"Znanost je sestavni del družbe. Brez znanosti smo prepuščeni na milost in nemilost nekim drugim akterjem ali pa se obsodimo na capljanje za drugimi. Znanost je pomembna, ker se nikoli ne zadovolji z enim odgovorom. Je prej vprašanje kot odgovor, dejavnost, ki prevprašuje in na ta način omogoča razvoj," je dejal prvi mož SAZU-ja. "Znanost je v vsaki družbi izjemnega pomena, ker daje možnost razvoja družbe in tehnike, napredka, navsezadnje zdravstva in varstva okolja. Znanost je bazen znanja, razumevanja, filozofskega razumevanja narave in bivanja, kar je pomembno za zanamce, za vzgajanje, mlade generacije, ki se znanosti še učijo. To je nujno potrebno. Večkrat kot ne vidimo družbe, kjer je absolutna korelacija med ravnjo znanost in ravnjo razvitosti in zadovoljstva družbe," je dodal vodja biološkega inštituta.

Znanost in znanstvena politika v Sloveniji

Je pa Luthar nekoliko nezadovoljen z znanstveno politiko v državi, ki da je zadnjih 30 let primerljiva z vzvratno vožnjo. Še posebej obžaluje projekt oziroma sistem mladih raziskovalcev, ki so ga dobili "tik pred koncem socializma" in so bili "edina država v Evropi, ki je poskrbela za zapolnjenje razpoke med tistimi, ki so in ki še niso". Na žalost se je "hitro in sistematično skozi vse politične smeri uveljavljalo spoznanje, je to strošek, ki si ga mlada država ne more ali ne sme privoščiti".

Sorodna novica Raziskovalci na ulicah protestirali proti krčenju znanstvenih proračunov

Tudi v času epidemije novega koronavirusa, ko je zanimanje za znanost močno poraslo, ni našel bistvenih temeljev za optimizem. Bolj ga to spominja na novoletne hujšarske zaobljube, ki se hitro sfižijo. "Prekratko je trajalo," je povedal o tem vzponu zanimanja. "Kot zgodovinar gledam kakšne katastrofe, ki so se človeštvu zgodile, pa se ni nič bistvenega spremenilo."

Tudi Kuntner je nekoliko pesimističen. Sama znanost sicer po njegovem ima relativno dobre temelje, ker je vpeta v evropsko in zahodno znanost, politika pa je bolj povezana z nižanji financiranja ali protiintelektualnimi ukrepi.

Luthar: Žal obstaja zahodnjaška znanost

V razpravi o slovenski znanosti je Luthar dejal, da slovenske znanosti pravzaprav ni. "Obstajajo ljudje, ki se ukvarjajo s preteklostjo, okoljem, družbo, v tem prostoru. Obstaja planetarna znanost. Žal, obstaja tudi zahodnjaška znanost, ki diktira tempo v dobrem in slabem in mi smo del tega sistema. Če kaj obstaja, je znanost zahodne kulture ali svetovna znanost, kar seveda ne pomeni, da se ljudje v tem prostoru – ali Slovenke in Slovenci ali Neslovenke in Neslovenci – če živijo v tem prostoru, nekoliko lažje ukvarjajo z določenimi problemi, vezanimi na ta prostor."

Kuntner: Slovenska znanost je zelo hitro preusmerila trud

Sorodna novica Vprezi svoj računalnik: Slovenski boj proti virusu z računalniki gre naprej

Kuntner deluje na področju biologije. Ocenil je, da je slovenska znanost v tem času poskočila in hitro zgrabila problem, s katerim se spopada ves svet. Po eni strani je kot vodja kolektiva občutil težo razmer, ko so se morali tako rekoč čez noč sodelavci preseliti domov in biti pri tem še vedno kar se da znanstveno dejavni, poleg tega pa del svojih intelektualnih zmožnosti posvetiti akutnemu vprašanju: epidemiji. "Slovenska znanost je zelo hitro svoja prizadevanja lepo preusmerila v to, kako bi lahko pomagali družbi takoj, bodisi z raziskovanjem morebitnih molekularnih mehanizmov teh virusov in morebitnega razvoja cepiv, kot tudi s testiranjem varnostne opreme ter z varovanjem okolja in iskanjem sledi virusov v okolju. Pa tudi, kakšni so najbolj pereča vprašanja z družboslovnega vidika."

Bi se morala slovenska znanost bolj specializirati?

Slovenija je majhna država, zato se v državnem proračunu primerjalno zbere malo denarja. Si lahko ob tem privošči hkraten razvoj vseh vej znanosti – ali bi nemara bilo smotrno nekje vzeti, nekje pa dati več, da bi se lahko bolj uveljavili na specializiranih področjih?

Kuntner je proti. "Da bi postavljali neke prioritete na ravni države in bi ostala področja zanemarjali, se mi zdi izrazito slabo, skregano z logiko odprte temeljne znanosti, ki sama po sebi, ko ima svobodo, nudi preboje."

Avdio: Več v posnetku celotne oddaje

FREKVENCA X

Internet za vse (18. junij 2020)

Svetovni satelitski projekti ali napredna povezovalna zakonodaja? V Frekvenci X so se spraševali, kako bi lahko do medmrežja dostopali vsi in kakšne koristi bi to prineslo našim družbam.

Svetloba je tako osvajalno orodje kresničk kot tudi opozorilni znak (11. junij 2020)

V odrasli dobi živijo največ teden, dva, sicer pa največ časa svojega življenja preživijo v stanju ličinke. Kresničke so tiste vrste živali, ki nas v trenutku, ko jih omenimo, popeljejo v čas toplih poletnih večerov. Kresničke spodbujajo našo domišljijo, med drugim pa so tudi navdih za umetnost in seveda znanstvenike, ki se v svojih raziskavah lotevajo vprašanj o tem, zakaj pravzaprav svetijo, kako jih v sodobnem času ogrožajo svetlobna onesnaženost in onesnaženost okolja, industrializacija in podnebne spremembe ter zakaj so za številne kresničke – ki so mimogrede hrošči – neizčrpen vir navdiha?

Mesta prihodnosti: po epidemiji (4. junij 2020)

Mesta prihodnosti se vračajo: kaj vse se je v zadnjih treh mesecih zgodilo mestom, ki so bila med pandemijo središčne točke prenašanja okužb in hkrati prizorišča nekaterih najbolj dramatičnih prizorov, ki se bodo zapisali v kolektivno zavest človeštva? Z domačimi in tujimi strokovnjaki je Frekvenca X razmišljala o tem, kako je izkušnja epidemije spremenila naše dojemanje javnih prostorov in infrastrukture, kako bomo preoblikovali prometne navade, kaj bo za mesta pomenil zaton turizma in kakšen bo nov odnos med mesti in podeželjem.

UGRIZNIMO ZNANOST

10 let raziskovanja matičnih celic (18. junij 2020)

Matične celice so vrelec mladosti. Vsaka dva tedna nadomestijo odmrle kožne celice in ustvarijo nove rdeče in bele krvne celice. Znajo izdelati kopijo sebe, se torej obnoviti. Znajo pa se tudi spremeniti v druge vrste celic, in to kadar koli. Zato smo pričakovali, da bomo z njimi pozdravili skoraj vse. Kaj nam je uspelo? Trenutno poteka na tisoče kliničnih raziskav, v katerih znanstveniki preverjajo učinkovitost matičnih celic iz različnih virov za različne bolezni, tudi za koronavirusno bolezen 19.

10 let raziskovanja umetne inteligence (11. junij 2020)

Umetna inteligenca danes zna vedno več. Piše celo novinarska besedila, in to tako, da je težko ugotoviti, da jih ni napisal človek. Poleg tega odlično sesa, pomaga pri spletnih nakupih, avtomobili vozijo že skoraj sami, telefoni prepoznavajo obraze in računalniki z nami igrajo šah – in nas premagajo. Umetna inteligenca je z nami na vsakem koraku. Pred desetimi leti smo že govorili o umetni inteligenci, oddaja Ugriznimo znanost pa je preverila, koliko je v desetletju napredovala.

10 let iskanja vira energije prihodnosti (4. junij 2020)

Pred desetimi leti smo v Sloveniji porabili 15 odstotkov manj električne energije kot v letu 2018. Podobno je na svetovni ravni. Njena poraba vztrajno raste. Večino električne energije še vedno dobimo iz fosilnih goriv, ki pa onesnažujejo okolje. Kaj je rešitev? Pred desetimi leti so začeli graditi fuzijski reaktor, ki naj bi proizvedel 10-krat več energije, kot bi je porabili za svoje delovanje. Kdaj bo zgrajen? In kako čim bolje izkoristiti naravne obnovljive vire, vodo, sonce, zrak, ki pa so nezanesljivi.

MOŽGANI NA DLANI

Branje, akademska uspešnost in še kaj (25. junij 2020)

Sredi izpitnega obdobja se je oddaja Možgani na dlani znova poglobila v branje. Bralno zaznavanje in razumevanje ter pomnjenje proučuje profesorica Jennifer Stiegler Balfour, ki ima na Univerzi New England v ZDA svoj laboratorij, v katerem se trenutno posvečajo predvsem digitalnim napravam in učinkovitosti branja z njih. Naši možgani imajo čudovito možnost, da tudi takrat, ko kakšna informacija manjka, s pomočjo konteksta sestavijo zgodbo.

Trikrat preberem svoje besedilo, pa še ne opazim napake (18. junij 2020)

To se je zgodilo že vsem – napisali smo sporočilo, elektronsko pošto, trikrat pozorno prebrali in – še vedno so bile napake, še vedno so bile črke obrnjene, je kaj manjkalo in tako naprej. Smo bili samo površni ali nas naši možgani kdaj "pretentajo", da nam je potem vsem malo nerodno? Po odgovore je radijska oddaja zavila k asistentki Nini Purg na ljubljanski filozofski fakulteti.

Vedenjski imunski sistem, konformizem, kriza in še kaj (11. junij 2020)

Kako poslušni so naši možgani, ko govorimo o času kriz, kot je, recimo, pandemija, kjer smo se počutili fizično in socialno ranljivi?

Živali kot antistresna terapija za ljudi (4. junij 2020)

O pomenu besedne zveze "človekov najboljši prijatelj" najbrž ni dvoma. Psom smo ljudje nadeli tak naziv, saj nas spremljajo že tisočletja. Tudi druge živali: mačke, konji, krave, ptice, so stalnica človeškega vsakdanjika. Na njihovo družbo je oddaja Možgani na dlani pogledala skozi aparature, ki merijo dogajanje v možganih. Kako prisotnost živali vpliva na to, kar se dogaja v našem telesu?

ODBITA DO BITA

Odbita redakcija svetuje (25. junij 2020)

Kateri digitalni pripomočki, aplikacije, podkasti, serije ali filmi so navdušili valovsko multimedijsko redakcijo?

Aplikacije za sledenje okužbam še vedno ne izpolnjujejo obljub (18. junij 2020)

Odbita do bita še zadnjič preverja tehnološke spremembe, ki so jih med pandemijo uvajale države. Tudi tiste države, ki so uvedle uporabo aplikacij, nimajo dovolj velikega vzorca uporabnikov, da bi lahko zares zajezile širjenje okužb.

Tehnologija se ravna po svetu in družbi (11. junij 2020)

Jure Leskovec je profesor na ugledni ameriški Univerzi Stanford. Kako se je na koronakrizo odzvala Silicijeva dolina in kako tehnološki giganti razmišljajo ob aktualni zdravstveni in politični krizi v svetu?

Bonton službenih družabnih omrežij (4. junij 2020)

E-pošta je že desetletja namenjena resnim, službenim temam. Spletna družabna omrežja pa tudi zaradi videza in številnih možnosti dajejo občutek bolj sproščene in osebne komunikacije.