S shodom, ki je potekal v okviru globalnega pohoda za znanost March for Science, so po navedbah organizacijskega odbora zahtevali avtonomijo raziskovalnega dela in znanosti ter pregledno in stabilno financiranje raziskovalnega dela. V okviru tega zahtevajo, da se financiranje znanosti v proračunu do leta 2020 poveča na odstotek BDP-ja.

Prav tako po navedbah raziskovalcev potrebujemo resno zakonodajo, ki ne bo le regulirala, temveč predvsem omogočala, podpirala in spodbujala raziskovalno in inovacijsko dejavnost.

Shoda se je udeležil tudi predsednik DZ-ja Brglez, ker se med drugim zavzema za avtonomno znanost, ki bo v korist vseh državljank in državljanov. Prav tako se mu zdi prav, da raziskovalci in raziskovalke opozorijo nase in na njihove težave. "Vlada in DZ pa jim morata znotraj javnofinančnih in ustavnih omejitev prisluhniti, kolikor se le da," meni Brglez.

Prihodnost Slovenije je v družbi znanja, brez katerega ne more biti dobrega razvoja, je še pojasnil v izjavi za javnost in hkrati izrazil podporo avtonomiji univerz.

Protest podprla tudi ministrica
Z ministrstva za izobraževanje, znanost in šport so ob shodu sporočili, da Maja Makovec Brenčič kot znanstvenica podpira današnji shod, kot ministrica pa da si vse od nastopa mandata skupaj z ekipo prizadeva za več denarja, učinkovitejšo porabo in povečevanje konkurenčnosti znanja v mednarodnem okolju.

Pojasnili so, da je pri raziskavah in razvoju razmerje med vlaganji zasebnega sektorja in državnega proračuna približno 2:1 v korist prvega. Od leta 2011 do 2015 je javno financiranje znanosti namreč precej upadlo. Leta 2011 je iz državnega proračuna za raziskave in razvoj šlo 0,76 odstotka BDP-ja, leta 2015 pa le še 0,44 odstotka. Po letu 2015 se je znanstveni proračun znova začel povečevati, več je tudi denarja za visokošolsko dejavnost; letos ga je na voljo približno 100 milijonov evrov.

"Pomembno je, da okrepimo financiranje znanosti v Sloveniji, še zlasti stabilno financiranje na področju bazičnih raziskav. Položaj in financiranje znanosti je treba graditi sistemsko in na dolgi rok, predvsem pa z ozaveščanjem celotne družbe. Prav znanost je tista, ki ustvarja napredek, tako za posameznika kot za družbo," je še poudarila ministrica.

Protestirajo raziskovalci po vsem svetu
Današnji shod je bil del širšega dogodka, znotraj katerega so se slovenski raziskovalci simbolno povezali z raziskovalci iz 600 mest po svetu, ki se bodo nekaj dni pozneje pod okriljem globalnega March for Science odkrito zavzeli za avtonomijo raziskovalne dejavnosti in spremembo raziskovalnih politik.