Projekt je na seji senata ljubljanske univerze na kratko predstavila Verginella, ki prihaja s filozofske fakultete. "Izhodiščna ideja za sam projekt je nastala na osnovi mojega dolgotrajnega zgodovinopisnega ukvarjanja in prepričanj, da je transnacionalno komparativno proučevanje severnojadranskega prostora, to je multietnične in večjezične regije, potrebno," je pojasnila.

Njena pozornost za tranzicijske procese je namreč zrasla iz sodobnosti, predvsem iz opazovanja slovenske družbe in njenega "neadekvatnega, tudi neuspešnega ukvarjanja z lastno tranzicijo". Oblikovanje projekta o zgodovini žensk oz. zgodovini spola je bil njen osebni odgovor na trdovratnost ostalin patriarhalnosti in androcentričnosti, ki jih prepoznava tudi v slovenskem in širšem akademskem okolju.

Petletni projekt z naslovom Post-war transitions in gendered perspective: the case of the North-Eastern Adriatic region zajema regijo, ki sega onkraj slovenskih meja oz. avstrijsko Koroško, Furlanijo-Julijsko krajino, območje Hrvaške in tudi Balkana. S komparativnim in transnacionalnim pristopom bodo skušali ugotoviti, ali so dozdajšnji koncepti političnih ved in zgodovinopisja primerni ali ne za raziskovanje povojnih obdobij. Predmet analize bodo predvsem izključevanja, onemogočanja in marginalizacija žensk, je še pojasnila Verginella.

Le štirje slovenski projekti prejeli prestižno štipendijo
Gre za prvi nagrajeni slovenski projekt s področja družboslovnih znanosti in humanistike. Na ljubljanski univerzi so še toliko bolj veseli njenega dosežka, ker je kot prva slovenska raziskovalka prejela to prestižno štipendijo v kategoriji že uveljavljenih raziskovalk in raziskovalcev, je pojasnil prorektor ljubljanske univerze za področje znanstveno-raziskovalnega dela Martin Čopič. To po njegovem mnenju kaže, da so tudi humanistične vede lahko mednarodno uspešne.

Ob tem je spomnil, da so bili slovenski raziskovalci od začetka delovanja Evropskega raziskovalnega centra (ERC) leta 2007 s svojimi prijavami uspešni le trikrat – financiranje so prejeli še Nedjeljka Žagar z ljubljanske fakultete za matematiko in fiziko, Dragan Mihailović z Instituta Jožef Stefan in Tomaž Prosen, prav tako s fakultete za matematiko in fiziko.

Ker se na univerzi zavedajo pomena evropskih projektov in z namenom spodbujanja k prijavi čim več raziskovalcev, je univerza leta 2015 po Čopičevih besedah ustanovila Razvojni sklad, ki raziskovalcem nudi pomoč in svetovanje v pripravah ERC-projektov.

Pri tem je opozoril na odlične univerze, ki imajo bistveno več projektov v okviru Evropskega raziskovalnega sveta, na primer na Nizozemskem je okoli 70 ERC projektov. "To kaže, da na odlični znanosti še vedno zaostajamo. Več odlične znanosti pomeni v perspektivi tudi višje uvrščanje univerze na svetovnih lestvicah," je dejal Čopič.