V letu 2018 vlada pričakuje 9,3 milijarde evrov proračunskih prihodkov, kar je 4,8 odstotka več od načrtovanih v letu 2017. Kljub temu ostajajo načrtovani odhodki pri 9,6 milijarde evrov, kot je DZ že aprila zapisal v odlok, s katerim je v skladu s fiskalnim pravilom določil najvišji obseg izdatkov vseh javnih blagajn v naslednjem triletnem obdobju.

"Fiskalno pravilo namreč v primeru višje gospodarske rasti od nas zahteva večji napor pri javnofinančni konsolidaciji oz. večje znižanje primanjkljaja v krajšem časovnem obdobju," je pojasnila ministrica Mateja Vraničar Erman.

"Resna težava fiskalnega pravila je, da ljudje ne občutijo, da imamo v Sloveniji gospodarsko rast," je dejal Janko Veber (SD). Poleg tega tudi ne smemo vlagati v obsegu, kot bi lahko, je dodal. "Z zakonom o fiskalnem pravilu smo si dali kar nekaj vrvi okoli vratu," je dejal tudi Uroš Prikl (DeSUS).

Veber je ob tem ugotovil, da se bo ob višji rasti prihodkov od odhodkov primanjkljaj zmanjšal in bo torej v primerjavi z drugimi evropskimi državami idealen. Marsikateri evropski finančni minister bi si želel take makroekonomske podatke, kot jih ima Slovenija, je dejal.

Manj časa za konsolidacijo
Kot je razvidno iz obravnavanega dokumenta, bo proračunski primanjkljaj leta 2018 znašal 306 milijonov evrov. Medtem ko odlok, ki ga je aprila sprejel DZ, narekuje zmanjšanje proračunskega primanjkljaja v letu 2018 na 0,9 odstotka BDP-ja, se bo torej ustavil pri 0,7 odstotka BDP-ja. "To je 376 milijonov evrov nižji primanjkljaj, kot je načrtovan za leto 2017, in posledica krajše poti prilagajanja, ki ji moramo slediti za javnofinančno konsolidacijo," je pojasnila Vraničar Ermanova.

Bratuškova: Na račun investicij, pokojnin
"Proračunski primanjkljaj res znižujete, a na račun investicij in pokojnin," je ugotovila Alenka Bratušek (NP). Vladi je tudi očitala, je povečala zaposlovanje in povečuje sredstva za delovanje državne uprave, medtem ko občinam nalaga nove naloge, hkrati pa jih omejuje pri povprečnini.

Od 9,3 milijarde evrov proračunskih prihodkov v letu 2018 bo nekaj manj kot 1,2 milijarde evrov prišlo iz evropskega proračuna. Ta številka je skoraj še enkrat višja kot letos in tudi za četrt milijarde evrov višja kot leta 2017, kar je ministrica pojasnila s pričakovanim poplačilom zadržanih pet odstotkov evropske kohezijske ovojnice iz obdobja 2007-2013.

Mesec: Pozabljate na najrevnejše
Luka Mesec (ZL) je ugotovil, da je predlog proračuna na prihodkovni strani socialno nepravičen, na odhodkovni pa nesolidaren, saj se zmanjšujejo davki in dohodnina za najbolje plačane. "Popolnoma pozabljate na najrevnejše, na prejemnike socialnih pomoči in brezposelne," je dejal.

"Pogrešamo pa ključne razvojne projekte, najbolj bode v oči drugi tir," je dodal Mesec. Začetek gradnje drugega železniškega tira med Divačo in Koprom je namreč predviden leta 2019, to je že po izteku mandata te vlade.

Vraničar Ermanova je zagotovila, da predlog proračuna za leto 2018 sledi ključnim usmeritvam in ciljem gospodarske politike vlade. Kot prednostna področja tako izpostavlja vlaganja v infrastrukturo, vlaganja v znanost in zaposlovanje, krepitev kakovosti storitev za zdravje ter povečanje varnosti v najširšem pomenu.

Vsa dopolnila zavrnjena
Medtem ko so druga delovna telesa že preučila predlog tako sprememb proračuna za leto 2017 kot tudi proračuna za leto pozneje, pa je odbor za finance danes vzel pod drobnogled le proračun za leto 2018. Rok za vlaganje dopolnil k predlogu proračuna za prihodnje leto se namreč še ni iztekel.

Poslanci, poslanske skupine in zainteresirana delovna telesa so do izteka roka, 15. oktobra, k predlogu proračuna za leto 2018 vložili 26 dopolnil. Do vseh se je na današnji seji opredelil odbor za finance kot matično delovno telo in vse zavrnil.

Zdaj bo morala vlada na osnovi pripomb poslancev pripraviti dopolnjen predlog proračuna za leto 2018, nato pa ga bo potrjeval DZ skupaj s spremembami proračuna za leto 2017, kar se bo predvidoma zgodilo na novembrski seji.