Največ zahtev za odškodnine je bilo naslovljenih na Sklad kmetijskih zemljišč, skupaj brez obresti za približno 32 milijonov evrov, vendar še zdaleč ni edini toženi.

Po podatkih pravobranilstva dober milijon za pravne osebe RKC-ja
Osem zahtevkov je RKC po podatkih pravobranilstva naslovil neposredno na državo, večina je bila že končanih. Družbi hčera krščanske ljubezni so nakazali 371.142 evrov, uršulinskemu samostanu 683.342 evrov ter Nadškofiji Ljubljana 185 tisoč evrov. Skupaj v šestih letih 1,2 milijona evrov. Dva spisa v vrednosti 280.123 evrov sta še odprta. Več jih je naslovljenih tudi na občine, ki so morale zaradi izplačevanja odškodnin po nekaj sto tisočakov celo sprejemati rebalanse proračunov.

Milan Zver se je poravnal z mariborsko nadškofijo
Odškodnina, ki jo bo moral po sodbi okrožnega sodišča plačati Sklad kmetijskih zemljišč, tudi bistveno presega odškodnino Nadškofiji Maribor, ki je na začetku leta 2007 pretresla Slovenijo. Šele mediji so razkrili poravnavo ministrstva za šolstvo pod vodstvom Milana Zvera konec prejšnjega leta, po kateri je država privolila v odškodnino 8,2 milijona evrov odškodnine mariborski nadškofiji zaradi nezmožnosti uporabe objekta na Vrbanski, v kateri je biotehniška šola.

Zakon tovrstnih odškodnin ni predvidel
Sam zakon o denacionalizaciji odškodnin zaradi počasnega vračanja ni predvidel. Še več, 72. člen zakona določa, da ni mogoče dobiti odškodnine za nepremično premoženje, ki je bilo vrnjeno v postopkih denacionalizacije v naravi, za obdobje od njegovega podržavljenja do sprejema zakona. Vendar je ustavno sodišče s sodbo leta 1999 to določbo razložilo z argumentom a contrario, kar pomeni, da je možno dobiti odškodnino za nepremično premoženje, ki je bilo vrnjeno v naravi, od dneva uveljavitve zakona do njegove vrnitve v postopku denacionalizacije.

"Vprašati se moramo, kdo je kriv"
Materialne posledice za državo so posledica zamud, opozarja podpredsednik Združenja lastnikov nepremičnin Edo Pirkmajer. Kot pravi, pri vračanju njegovih nepremičnin ni bilo velikih zamud in so bile tudi odškodnine zato manjše ter se je o njih lahko pogajal. Drugače je po njegovem mnenju z državnimi zavezanci. "V prvih desetih letih so računali na to, da mogoče ne bo treba vrniti. Vloženi so bili razni amandmaji na zakon o denacionalizaciji in so špekulativno čakali. Vsaj zadnjih 15 let je bilo popolnoma jasno, da bo to treba vrniti in jaz bi se vprašal, kdo je kriv za te zamude," je za TV Slovenija povedal Pirkmajer, ki pričakuje plaz odškodnin različnih upravičencev.

Denacionalizacija po 25 letih še kar traja
Eno višjih vsot je država prek Sklada kmetijskih zemljišč že plačala potomcem Auerspergov, in sicer že pred štirimi leti 2,6 milijona evrov. Vse to so le odškodnine zaradi zamud pri izpeljavi postopkov. Decembra bo tako minilo 25 let od začetka denacionalizacije, vendar bodo glavni računi zaradi zamud pri vračanju premoženja državi očitno izstavljeni šele v prihodnjih letih.