V okviru sporazuma sta ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc in predsednik sindikata Fides Konrad Kuštrin v soboto parafirala aneksa h kolektivni pogodbi za zdravnike in zobozdravnike. Prvi aneks omogoča izvajanje standardov in normativov dela zdravnikov.

Drugi aneks spreminja vrednotenje delovnih mest mladih zdravnikov specializantov, izenačuje vrednotenje delovnega mesta vseh specialistov, ne glede na dolžino trajanja specializacije, in spreminja vrednotenje delovnega mesta zobozdravnik oz. zdravnik brez specializacije z licenco. Prav tako aneks opredeljuje dve novi delovni mesti, to sta višji zdravnik specialist in višji zobozdravnik/zdravnik brez specializacije z licenco.

Sporazum poleg tega uvaja variabilno nagrajevanje v okviru posebnega vladnega projekta za skrajševanje čakalnih dob v zdravstvu in za večjo kakovost zdravstvenih storitev. Pri tem bodo nagrajeni celotni zdravstveni timi, ki bodo sodelovali v projektu in ne samo zdravniki, je po sredini seji vlade poudarila Kolar Celarčeva. Predstavnike ostalih zdravstvenih delavcev bo ministrica naslednji teden povabila na razgovor. Upa tudi, da bo lahko prihodnji teden poslala v vladni postopek predlog novele zakona o zdravstveni dejavnosti, ki med drugim rešuje vprašanje kompetenc srednjih medicinskih sester.
Iz katerega žepa bo torej šel denar?
Ministrica za finance Mateja Vraničar Erman je po seji vlade dejala, da sporazum s Fidesom ne bo bremenil državnega proračuna, ampak zdravstveno blagajno. A Kolar Celarčeva je nato opozorila, da zdravstvena blagajna v tem trenutku nima razpoložljivega denarja, saj plačuje specializacije, terciar itd., kar bi že leta moral biti strošek proračuna. "V tem kontekstu bodo zagotovljena sredstva," je povedala. O načinih, kako bodo zagotovili denar, se bodo po navedbah Kolar Celarčeve dogovorili v prihodnjih dveh ali treh dneh.

Zahteve začele prihajati tudi z drugih strani
Sporazum med vlado in Fidesom je v delu zdravstva naletel na odobravanje, zlasti v zdravstveni negi pa so ogorčeni. Tako je iz navedb nekaterih predstavnikov sindikatov javnega sektorja razbrati, da se bodo začeli pritiski za izboljšanje plač.

Danes pa so se oglasili še v Sindikatu vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz). Pričakujejo, da se bodo ustrezno zvišale tudi plače učiteljev. Ne nazadnje, je poudaril glavni tajnik sindikata, Branimir Štrukelj, obstajajo za to že dane vladne zaveze.

V aneksu h kolektivni pogodbi iz leta 2002 namreč piše, da bodo plače zdravnikov specialistov v primerjavi s plačami univerzitetnih učiteljev v razmerju 1:1. Plače zdravnikov brez specializacije pa so lahko največ za 23 odstotkov višje od plač učiteljev z univerzitetno izobrazbo, je pojasnil Štrukelj. Napovedal je, da bodo zahtevo po zvišanju plač z vsemi legalnimi in legitimnimi sredstvi uveljavljali še v času mandata te vlade, in to do zadnjega tedna pred volitvami.

Vlada zatrjuje, da spoštuje sporazume
A vlada na Twitterju zagotavlja, da ves čas dosledno spoštuje dogovorjene zaveze s sindikati, ki so jih podpisali konec lanskega leta. To po navedbah vlade velja tudi za del dogovora, s katerim so določili, da dogovor s Fidesom pomeni tudi podlago za pogajanja o vrednotenju delovnih mest v zdravstvu in na drugih delovnih mestih, ki so primerljiva z zdravniškim. Vlada se je zavezala, da bo pogajanja z reprezentativnimi sindikati drugih dejavnost začela v enem mesecu po sklenitvi aneksa h kolektivni pogodbi za zdravnike in zobozdravnike.

Koprivnikar ne razume odziva sindikatov
Minister za javno upravo Boris Koprivnikar pa je po seji vlade poudaril, da so že v konec lanskega leta v sklenjenem dogovoru s sindikati javnega sektorja predvideli, da se bodo pogajali centralno na podlagi primerljivosti vseh delovni mest. Prav tako so takrat predvideli tudi, da bo po sklenitvi dogovora s Fidesom v roku enega meseca vlada morala priti z dodatnim predlogom in dodatnimi pogajalskimi izhodišči.

Zato so mu nerazumljivi odzivi drugih sindikatov. Zagotovil je, da bodo pogajanja s sindikati nadaljevali v okvirih, ki so jih dogovorili lani. Koprivnikar je ob tem pojasnil, da pogajanja o odpravi anomalij v plačnem sistemu že tečejo. "To je proces, za katerega smo v lanskem letu dogovorili dodatnih 70 milijonov evrov. In še več, v lanskem letu smo tudi dogovorili, da neposredni vplivi, premiki zdravniških poklicev ne sodijo v teh 70 milijonov," je pojasnil minister.