V okviru sporazuma o prekinitvi stavkovnih dejavnosti sta ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc in predsednik sindikata Fides Konrad Kuštrin parafirala aneksa h kolektivni pogodbi za zdravnike in zobozdravnike. Prvi aneks omogoča izvajanje standardov in normativov dela zdravnikov.

Kaj piše v sporazumu
Drugi aneks k posebnemu tarifnemu delu kolektivne pogodbe za zdravnike in zobozdravnike pa opredeljuje spremenjeni način določanja in vrednotenja delovnih mest mladih zdravnikov specializantov, izenačuje vrednotenje delovnega mesta vseh specialistov ne glede na dolžino trajanja specializacije in spreminja vrednotenje delovnega mesta zobozdravnik oz. zdravnik brez specializacije z licenco.

Prav tako aneks opredeljuje dve novi delovni mesti, to sta višji zdravnik specialist in višji zobozdravnik/zdravnik brez specializacije z licenco. Ti dve delovni mesti pomenita možnost zasedbe zahtevnega delovnega mesta zdravnika po določeni karieri tako mladim kot starejšim zdravnikom, kar do zdaj ni bilo mogoče in je zdravnik ostal na istem delovnem mestu od zaposlitve do konca kariere, navajajo na ministrstvu za zdravje.

Na ta način se odpravljajo anomalije pri vrednotenju delovnih mest zdravnik in zobozdravnik, tako glede sistema določanja, števila teh delovnih mest kot njihovega vrednotenja. "Sporazum in parafirana aneksa niso v nasprotju s pravili enotnega plačnega sistema javnega sektorja, saj so sklenjeni v okvirih, ki jih določa zakon za sektorja pogajanja in panožne kolektivne pogodbe," so poudarili na ministrstvu.

Kaj bo z enotnim plačnim sistemom
Parafirani aneks je dogovorjen v okviru enotnega plačnega sistema, upošteva vsa pravila enotnega plačnega sistema in samo glede vsebin, ki so predmet urejanja v kolektivnih pogodbah posamezne dejavnosti oziroma poklica javnega sektorja. Tako v nobeni točki ne posega v pravila enotnega plačnega sistema.

V soboto parafirani sporazum vključuje tudi merila za nagrajevanje zaposlenih v zdravstvu v okviru posebnega vladnega projekta za skrajševanje čakalnih dob v zdravstvu in večjo kakovost zdravstvenih storitev. Merila obsegajo nagrajevanje za delo prek normativov kot posameznih dejavnosti in doseženih rezultatov za skrajševanje čakalnih dob, do bolnikov prijaznejšo obravnavo in bolj kakovostno obravnavo bolnika.

Nagrajeni bodo celotni zdravstveni timi, ki bodo vključeni v izvajanje posameznih dejavnosti projekta in bo za njih to pomenilo povečan obseg dela. Nagrajevanje bo trimesečno glede na rezultate analize izpolnjevanja meril, projekt pa bo predvidoma trajal eno leto, navajajo na ministrstvu.

Učinke bodo analizirali
Po opravljeni analizi učinkov in rezultatov bi projekt lahko podaljšali v enaki ali spremenjeni vsebini glede meril nagrajevanja. Ocenjena vrednost vladnega projekta skrajševanja čakalnih dob je 36 milijonov evrov na leto. Predlog meril bodo predstavili tudi reprezentativnim sindikatom drugih poklicnih skupin v zdravstvu.

In kot je danes v izjavi za medije po posvetu vlade ob začetku obiska na Goriškem dejala ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc, "bomo prvič v Sloveniji poskusno imeli sistem, ko bodo zdravstveni delavci nagrajeni za kakovost, obseg dela, uspešnost". "Verjamem, da bo to dober primer, kako se da tudi v javnem sektorju nagrajevati uspešne."

Cerar pomirjen
Predsednik vlade Miro Cerar je sporazum s Fidesom, ki ga mora potrditi še njegova vlada, pozdravil. "To je v korist vseh nas. S tem sporazumom je narejen pomemben korak naprej k skrajševanju čakalnih vrst. Konkretna finančna sredstva se bodo namenila za vse tiste, ne samo zdravnike, tudi vse zdravstveno osebje, da se bodo čakalne vrste zmanjševale," je dodal. Poudaril je tudi pomen tega, da se s sporazumom izboljšuje položaj mladih zdravnikov, specializantov.

Pri tem pa je dodal, da si prizadevajo tudi za sistemske ukrepe v zdravstvu. Vlada je že pripravila vse zakone, ki so zdaj bodisi v javni razpravi bodisi že v razpravi v DZ-ju. "Ti zakoni prinašajo pomembne sistemske ukrepe za prihodnja leta, ki bodo tudi pripomogli k skrajševanju čakalnih dob in k učinkovitejšemu delu v zdravstvenih zavodih," je še dejal.

Koprivnikar pričakuje širši vpliv
Minister za javno upravo in glavni pogajalec s skupino sindikatov javnega sektorja Boris Koprivnikar je presodil, da bo sporazum v plačnem delu vplival tudi na druge poklice v javnem sektorju. Gre za odpravo anomalij v plačnem sistemu, v katerem bodo primerjali zahtevnost, obremenitve in posledice opravljanja poklica. Za odprave plačnih anomalij v javnem sektorju je letos na voljo 70 milijonov evrov.

"Ne bomo primerjali, da nekdo mora dobiti več, ker je nekdo drug dobil več, ampak bomo primerjali zahtevnost poklicev. Če se bo izkazalo, da bi glede na to morali še kakšen poklic premakniti po plačni lestvici, bomo to uskladili v okviru plačnih anomalij. Uskladitev mora biti končana do maja letos, tak je tudi podpisani dogovor, postopek je že stekel," je v izjavi medijem dejal Koprivnikar po posvetu, ki je potekal v okviru obiska v goriški regiji.

V koaliciji do sporazuma še zadržani
Koalicijska partnerja SD in DeSUS še pričakujeta pojasnila vlade glede sporazuma, preden se bosta dokončno izrekla o podpori. Poslanec DeSUS-a Tomaž Gantar pozdravlja dogovor o variabilnem nagrajevanju zdravnikov, saj meni, da je odsotnost variabilnega nagrajevanja glavna pomanjkljivost plačnega sistema. Opozoril je še na druge zdravstvene delavce, ki bodo morali sodelovati pri skrajševanju čakalnih vrst.

Tudi v SD-ju se bodo o podpori sporazumu vlade s Fidesom izrekli, ko bodo seznanjeni z vsebino. Po besedah vodje poslanske skupine Matjaža Hana še nimajo informacij, razen tega, da sporazum stane 36 milijonov evrov in da s tem rešujejo čakalne vrste. Pri tem Han ocenjuje, da se lahko vrste skrajšajo le v sodelovanju z drugimi zdravstvenimi delavci, za "katere pa nihče ne poskrbi."