Na portalu e-demokracija so objavljeni predlogi treh medijskih zakonov, in sicer novele zakona o medijih, novele zakona o Radioteleviziji Slovenija (RTV SLO) in novele zakona o Slovenski tiskovni agenciji (STA). Komentiranje je mogoče do 15. julija, kar je skupaj pet delovnih dni, piše novinarka STA-ja Mojca Zorko.

Spremembe za Radiotelevizijo Slovenija

V zakonu o medijih in RTV SLO najbolj odmeva sprememba razdeljevanja prispevka za RTV Slovenija. Trije odstotki zbranega prispevka v preteklem letu bi se namenili za Slovensko tiskovno agencijo, pet pa za uresničevanje javnega interesa na področju medijev.

Izpad dohodka bi RTV SLO po predlogu dosegla z odpravo omejitve obsega oglaševanja v radijskih programih, tudi na RTV Slovenija.

Sorodna novica Osnutek sprememb zakona o RTV-ju: prispevek bi razdelili tudi med druge medije

V zakonu o medijih pa "z namenom omogočanja konkurenčnejših pogojev na trgu" rahljajo nekatere programske obveznosti radijskih in televizijskih programov, odpravljajo stroge omejitve radijskega oglaševanja ter zagotavljajo pravne podlage za nastanek novih tematskih radijskih programov in za lokalizirano radijsko oglaševanje.

S sprejetjem novele zakona o avdiovizualnih medijskih storitvah pa bi na televizijskih programih RTV Slovenija povečali dopusten obseg oglaševanja.

Spremembe pri popravkih

V zakonu o medijih so med drugim dopolnili definicijo javnega interesa, v katerega sodi tudi pluralnost, ki je razdelana na lastniško svetovnonazorsko in pluralnost medijske ponudbe.

Zakon o medijih nadgrajuje tudi določbe, ki navajajo, da je prek medijev prepovedano spodbujati k narodni, rasni, verski, spolni, svetovnonazorski ali drugi neenakopravnosti, k nasilju in vojni, ali razpihovati narodno, rasno, versko, spolno, svetovnonazorsko ali drugo sovraštvo in nestrpnost, ki temelji na razlikovanju glede na druge osebne okoliščine ali globoka prepričanja. O ravnanjih odloča pristojno sodišče v skladu s kazensko zakonodajo.

Spreminja se tudi določba o popravku, kjer namesto navedbe, "da ima vsakdo pravico od odgovornega urednika zahtevati, da brezplačno objavi njegov popravek objavljenega obvestila, s katerim sta bila prizadeta njegova pravica ali interes", piše, da ima vsakdo pravico doseči objavo popravka objavljenega besedila. Popravek po predlogu pomeni zanikanje oziroma popravljanje zatrjevanih neresničnih ali napačnih navedb v objavljenem obvestilu, s katerim je bila prizadeta pravica ali interes te osebe.

Posegajo tudi v t. i. glasbene kvote. Delež slovenske glasbe mora obsegati najmanj 20 odstotkov števila vseh skladb, predvajanih v dnevnem oddajnem času posameznega radijskega in televizijskega programa. Pri tem pa se med slovensko glasbo vštevajo skladbe, ki so izvajane v slovenskem jeziku, ali instrumentalne skladbe, ki so producirane ali izdane v Sloveniji.

Spreminjajo se tudi določbe o koncentraciji o medijih.

Vlada bo imenovala večino nadzornikov STA-ja

Spremembe zakona o Slovenski tiskovni agenciji prinašajo spremembe pri imenovanju nadzornikov in razreševanju direktorja STA-ja. Po novem bi nadzornike, z izjemo enega, ki ga izvoli svet delavcev, imenovala vlada, prvič že v 15 dneh od uveljavitve zakona. Zdaj državni zbor imenuje člane nadzornega sveta z večino glasov vseh poslancev.

Spremembo utemeljujejo z dejstvom, da je STA organiziran kot družba z omejeno odgovornostjo, zato tudi za organe STA-ja predlagajo način imenovanja in razrešitve, kot velja v gospodarskih družbah. "S tem se zagotavlja tudi doslednejša odgovornost za vodenje in poslovanje STA-ja," navaja predlog. Med razlogi za predčasno razrešitev direktorja je po novem tudi izrečena nezaupnica večine članov nadzornega sveta in "če ni sposoben voditi STA-ja".

Za imenovanje odgovornega urednika pa se po predlogu uporabljajo določbe zakona, ki ureja medije.

Po novem v zakonu v členu, ki govori o načelih neodvisnosti in nepristranskosti, ne bi bilo več navedbe, da STA ne sme, dejansko ali pravno, postati odvisna od katere koli ideološke, politične ali ekonomske skupine.

Spreminjajo se tudi določila glede javne službe. Besedila radijskih novic in avtorsko zaščitene fotografije se namreč iz javne selijo v tržno dejavnost, del te pa bo tudi objavljanje videoklipov z novinarskih konferenc, skupaj z magnetogramom.

Kratek rok za javno razpravo

Novele sicer precej posegajo v obstoječo zakonodajo, zato kratek rok za javno razpravo preseneča. Zakoni pa naj bi šli v obravnavo po rednem postopku.

Minister za kulturo Vasko Simoniti je spremembe poslanskim skupinam predstavljal že prejšnji teden.

Mnenje parlamentarnih strank

Predsednica koalicijskega DeSUS-a Aleksandra Pivec je ob robu srečanja vodstva stranke dejala, da predlogov zakonov še niso preučili in se bosta tudi glede tega vprašanja vodstvo stranke in poslanska skupina sešla v prihodnjem tednu.

Koordinator opozicijske Levice Luka Mesec pa je v sporočilu za javnost ocenil, da želi vlada s spremembami medijske zakonodaje "vzpostaviti vzvode za menjavo vodstva STA-ja, izstradati RTV Slovenija in ustanoviti nekakšen medijski sklad, iz katerega bi se napajale televizije, kot je Nova24".

Sorodna novica Z mogočimi spremembami glede RTV-ja seznanjene tudi koalicijske partnerice

Dodal je, da povedo te spremembe veliko o vladnih prioritetah, ki se namesto z zdravstvom ukvarja "s kadrovanjem po državnih podjetjih, rovarjenjem po policiji in uzurpacijo javnih medijev". "Obramba medijev je zato bistvena, če hočemo obraniti demokracijo v Sloveniji," so navedli.

Koalicijske partnerice so v sredo komentirale predvsem predloge sprememb zakona o RTV-ju. V poslanski skupini SDS-a so že v sredo navedli, da podpirajo idejo, da bi del RTV-prispevka namenili financiranju še drugih medijev. V SMC-ju pa so ministrstvo opozorili, da bi morali pri celoviti prenovi zakona razmišljati o večji samostojnosti nacionalnega radia in televizije. V NSi-ju se še niso izrekli o konkretnem predlogu.

Opozicijski SAB pa je opozicijske partnerje povabil k sopodpisu zahteve za sklic nujne seje odbora DZ-ja za kulturo. Ta je že sklicana za 15. julij.

Milosavljević kritičen do kratke javne razprave

Izredni profesor s katedre za novinarstvo na ljubljanski fakulteti za družbene vede Marko Milosavljević je bil na svojem Facebooku kritičen do kratke javne razprave. Tudi za spletni Večer je ocenil, da bi moralo biti ministrstvu za kulturo v interesu, da so zakoni dobro napisani. Ob tem pa je kot pohvalno ocenil, da so pri zakonu o medijih upoštevali osnutke, ki so jih pripravile predhodne ekipe na kulturnem ministrstvu. Odločanje o koncentracijah so na primer preselili na varuha konkurence.