Predloga SD-ja za umik besedil niso sprejeli.
Zapletlo se je že na začetku seje odbora. Člani SDS-a so želeli doseči, da bi bila na sejo povabljena tudi Bojan Požar in Boris Tomašič, direktor Nova24TV (slednji se je seje nato vendarle udeležil). Predsednica odbora Violeta Tomić, ki je edina pristojna za povabljene, tega ni sprejela, nato je protestiral še minister za kulturo Vasko Simoniti in hotel celo oditi. Po dobri uri pregovarjanja se je vsebinska predstavitev zakonskega predloga vendarle začela.
Kadunc: Zavod že dolgo izvaja racionalizacijo, zaposlenih in prekarcev je manj
Med razpravljavci je bil tudi generalni direktor RTV Slovenija Igor Kadunc. Ocenil je, da zakoni temeljijo na popolnoma napačnih predpostavkah. Pozval je k umiku besedil in pripravi novih, ki bodo temeljila na realnih podatkih in analizah. RTV Slovenija je pripravil vse relevantne dokumente in jih že pred časom predstavil vsem poslanskim skupinam, dostavil jih je tudi na ministrstvo, je poudaril.
Iz analiz je razvidno, da se pri RTV Slovenija že lep čas prihodki manjšajo, zakonodaja pa mu nalaga dodatne stroške in posledično je nujna uskladitev RTV-prispevka. Razvidno je tudi, da zavod že nekaj časa dejansko izvaja racionalizacijo, niža stroške in zmanjšuje število zaposlenih in prekarcev, ki jih je za približno desetino manj.
Država pa je v tem desetletju zmanjšala RTV-prispevek (obenem se ni usklajeval z inflacijo), zmanjšala je minutažo za oglase, po zakonu so narasli stroški za plače, je poudaril Kadunc. "Delujemo z realno od 20 do 25 milijonov evrov manj denarja. Delno se to žal že pozna na programih."
Zdaj manko znaša med sedem in osem milijonov evrov. Namesto da bi država prisluhnila argumentom ter zvišala prispevek, se je odločila izločiti še 7,7 milijona evrov. Z izločitvijo oddajnikov in zvez bi prihodki padli še za dodatnega 7,3 milijona evrov. Če bi bil zakon sprejet, bi za redno delovanje zmanjkalo 23 milijonov evrov, je povedal generalni direktor zavoda.
Kaj to pomeni? To je proračun celotnega Radia Slovenija, ali pa obeh regionalnih centrov, ali pa so to celotni variabilni stroški, ali pa to pomeni približno 600 zaposlenih manj. Kadunc od ministrstva želi slišati, kako si ministrstvo predstavlja javni servis pod temi pogoji.
Simoniti: Spremembe so minimalne
Minister za kulturo Vasko Simoniti je uvodoma poudaril, da je medijski zakon v zadnjih 15 letih doživel le manjše popravke, RTV-zakon pa ostaja praktično nespremenjen. Nabralo se je veliko gradiva, veliko razprav, ministrstvo pa je zato pripravilo svoje besedilo sprememb.
Spomnil je na sprejemanje obstoječega RTV-zakona pred 15 leti. Tudi takrat je bila enako burna razprava, enako burne reakcije, na pomoč tujino in "razne odbore" so klicali morda celo isti ljudje, ki danes nastopajo v javnosti, vložena je bila tudi interpelacija in bil je referendum. "Pa se je izkazalo, da je zakon tako kvaliteten, da je obstal še do današnjih dni. In zdaj bo doživel zelo minimalne, vsebinsko pa vendarle pomembne spremembe."
Predstavil je nekaj ključnih sprememb zakona o RTV SLO. Najprej, da se pet odstotkov letnega RTV-prispevka namenja za finančno podporo medijem v Republiki Sloveniji, ki izvajajo obveščanje "v splošnem interesu", trije odstotki pa grejo Slovenski tiskovni agenciji. Izpad "naj bi se nadomestil" s sprostitvijo obsega radijskega in TV-oglaševanja. Nadalje se "po vzoru drugih držav" organizacijska enota Oddajniki in zveze prenese na novoustanovljeno družbo v 100-odstotni lasti države. S tem se bo lahko RTV bolje posvetil programu, je napovedal minister.
Pri zakonu o STA-ju je poudaril spremembo obsega javne službe. Besedila radijskih novic, posnetki za radije in avtorske fotografije po novem spadajo v tržno dejavnost. Javna služba sama pa se ne financira iz proračuna, od koder je nazadnje dobila dva milijona evrov, temveč iz RTV-prispevka, ki bo nanesel več denarja, je poudaril Simoniti. RTV bo zato dobil dostop do vseh vsebin Slovenske tiskovne agencije. Nadzorni svet bo lahko predčasno razrešil direktorja z nezaupnico, če bo to prosil sam ali če bo nesposoben vodenja, je dejal Simoniti. Za vse drugo, kar ni določeno v zakonu, se bo uporabljal zakon o gospodarskih družbah, je dodal. To pomeni, da bo večino nadzornikov imenoval minister, ne DZ kot doslej, tega pa Simoniti ni neposredno povedal. Zagotovil je, da bo z zakonom zagotovljena avtonomija novinarjev.
Orisal je še spremembe v zakonu o medijih, med drugim že omenjenih pet odstotkov RTV-prispevka, ki bodo namenjeni drugim medijem "v splošnem interesu". Ukinja se obveznost predhodnega vpisa v razvid medijev, posodablja se definicija popravka, bolj izrazito se razmejujejo uredniške in promocijske vsebine, predlagan je nov model presoje medijskih koncentracij, širi se nepridobitni status na tiskane medije in spletne portale, kvote slovenske glasbe se usklajujejo z odločbo ustavnega sodišča, predlagana je tudi nova definicija slovenske glasbe, opisan je obvezni prenos programov v širšem interesu s strani operaterjev, uvaja se obvezno plačilo prispevka v višini 3,5 evra na naročnika, ki bo namenjen financiranju produkcije izvirnih programskih vsebin.
Predlogi niso pripravljeni na pamet, je zagotovil minister na koncu seje. Na očitke iz mednarodnih organizacij pa odgovarja, da tematike v Sloveniji ne poznajo dovolj dobro.
Poslanci z različnimi mnenji
Do sprememb je bil kritičen tudi direktor STA-ja Bojan Veselinovič. Zloženka predlogov po njegovem mnenju vgrajuje konfliktnost v nastopanje medijskih ponudnikov na trgu. STA posluje pozitivno, uporabniki pa so zadovoljni z njenim servisom, je dejal.
Napovedanim spremembam niso naklonjeni niti v Društvu novinarjev Slovenije, reprezentativni sindikati RTV pa se niso strinjali, da se medijska krajina spreminja brez njihovega sodelovanja.
Medtem v Združenju novinarjev in publicistov napovedane spremembe pozdravljajo. Programski direktor Nova24TV Boris Tomašič pa je RTV pozval k racionalizaciji poslovanja. Cena produkcije je namreč v zadnjih letih padla, je dejal.
V razpravi poslancev je Nataša Sukič iz Levice menila, da predloga novel zakonov o RTV in o STA pomenita napad na oba medija, hkrati pa krepitev Nove24TV in Planeta TV. Z njo se je strinjala Lidija Divjak Mirnik iz LMŠ-ja, ki je dejala, da je cilj prevzeti nadzor nad informacijami.
Po besedah Marka Bandellija iz SAB-a se pomen RTV-ja kot javnega servisa zlasti pokaže v primerih, kot je bila epidemija covida-19. Če bodo spremembe zakona o RTV sprejete, po njegovem možnost referenduma ni izključena.
V DeSUS-u si po besedah Jurija Lepa prizadevajo, da javni servis ostane javen, v podaljšanju javne razprave o besedilih pa bo čas za razčiščevanje spornih vprašanj. Jožef Lenart iz SDS-a je zavrnil očitke, da bo RTV zaradi sprememb propadel. RTV po njegovem mnenju ne more propasti, a lahko bi deloval bolj racionalno, več trdega dela pa bi bilo potrebnega tudi za nepristransko poročanje. RTV bo ostal javni zavod, ker komercialne televizije ne pokrivajo nekaterih vsebin, je dejala Tadeja Šuštar iz NSi-ja. Po njenem mnenju je treba sicer opraviti razpravo o različnih stališčih.
Zorčič: Tistega, česar ni v pogodbi, nismo zavezani podpreti
Glede predlagane medijske zakonodaje pa je Zorčič spomnil, da če neka zadeva ni opredeljena v koalicijski pogodbi, potem koalicijski partnerji niso zavezani, da jo podprejo. SMC je k predlagani zakonodaji sicer podal svoje pripombe in partnerjem sporočil, kaj bi bilo treba glede na osnutek spremeniti. Zorčič je ocenil, da spremembe morajo biti, saj zavod posluje z izgubo, a je treba pri tem paziti na neodvisnost medijev. Strinjal se je, da je petdnevni rok za javno razpravo nesprejemljiv, in izrazil zadovoljstvo, da se je čas podaljšal. Dodal je, da se je strinjal z marsikaterim sporočilom tokratnega protesta pred državnim zborom.
"Glede na ta zapis sodim, da je bil predsednik Državnega zbora, gospod Igor Zorčič napačno informiran v zadevi vabljenih na sejo Odbora za kulturo, ki mu predsedujem.
Na sejo z naslovom "Napovedane spremembe Zakona o radioteleviziji Slovenije" smo bili predlagatelji stranke SAB, LMŠ, SD in Levica.
Ker se zavedamo pomembnosti ohranitve neodvisnosti novinarstva in javne RTV, smo na sejo vabili veliko deležnikov, kar dokazuje tudi izčrpna razprava, ki je trajala od 15h pa vse do 1.15 drugi dan! Torej, več,kot 10h! Zadeva je bila urgentna, saj nismo mogli pristati, da vlada tako pomembne zakone sprejema po hitrem postopku, med dopusti in da imajo deležniki za pripombe samo 5 dni!!! Dan pred sejo, ki je bila 15.7.2020 sem dobila zahtevo stranke SDS, naj povabim še gospoda Bojana Požarja, direktorja Nove24 Borisa Tomašiča ter namestnika predsednika nadzornega sveta RTVSlo, dr.Boruta Rončevića. Zaradi navodila predsednika DZ, naj zaradi Covida19 vendarle racionaliziramo število vabljenih, pa tudi zato, ker sem kot predesujoča ob posvetu s predstavniki sklicateljev presodila, da prva dva gospoda nimata neposredne zveze z javno RTV in ju nisem vabila. Povabila pa sem podpredsednika NS, ker je bil predsednik NS odsoten. Žal je dr.Rončević sicer prišel na sejo, a ga v dvorani ni bilo več, ko je dobil besedo za razpravo.
Na seje delovnih teles vabi izključno predsednik odbora, zato se gospodu Požarju iskreno opravičujem, če je moral zaradi seje odpovedati službeno kosilo, saj ga jaz nikoli nisem imela namena vabiti na dotično sejo. Torej so ga žal nekateri zavedli in mu vzeli dragoceni čas. Gospod Tomašič pa je na seji potrpežljivo počakal konec razprave vabljenih in je seveda dobil besedo, čeprav ni bil neposredno vabljen.
Žal mi je, ker je do tega nesporazuma prišlo, a povedati moram, da spoštujem poslovnik in svoje delo v DZ opravljam vestno, zato si ne bom dovolila, da me kdorkoli izsiljuje. Debata je trajala do zgodnjih jutranjih ur in dosegli smo, da se bo novela zakona obravnavala demokratično, po rednem postopku, ter da se je rok za pripombe podaljšal na 60 dni, tako bo zainetesirana javnost lahko prispevala svoje argumente, ter da se zagotovi spoštovanje položaja STA in RTVSlo kot javnega zavoda posebnega nacionalnega in kulturnega pomena ter s tem njuno institucionalno in programsko avtonomijo, uredniško neodvisnost ter zadostno financiranje. Obžalujem, da se gospod Zorčič, kot predsednik Državnega zbora ni predhodno bolje informiral, saj bi tako lahko podal bolj kredibilno informacijo v svojem kometarju za Odmeve."
Sejo odbora zahtevali SAB, Levica, LMŠ in SD
Poslanske skupine SAB-a, Levice, LMŠ-ja in SD-ja so 7. julija poslale zahtevo za sklic seje parlamentarnega odbora za kulturo, v obrazložitvi pa so navedle, da z zaskrbljenostjo spremljajo medijsko poročanje o nastajanju osnutka sprememb zakona o Radioteleviziji Slovenija (RTV SLO), ki ga v "tajnosti" in očitni naglici pripravlja vlada. Želele so, da odbor za kulturo ministrstvo pozove k objavi pripravljenih predlogov sprememb in omogoči javno obravnavo.
Ministrstvo za kulturo je dva dni pozneje objavilo predlog treh medijskih zakonov, in sicer novele zakona o medijih, novele zakona o RTV SLO in novele zakona o Slovenski tiskovni agenciji (STA).
Najbolj odmevajo predlogi sprememb razdeljevanja RTV-prispevka, in sicer bi se trije odstotki zbranega prispevka v preteklem letu namenili za STA, pet odstotkov pa za uresničevanje javnega interesa na področju medijev.
V zakonu o medijih so med drugim dopolnili definicijo javnega interesa, medtem ko se v predlogu novele zakona o STA-ju med drugim spreminja način imenovanja nadzornikov, ki se z DZ-ja prenaša na vlado, in razreševanje direktorja STA-ja.
Predlogi novel so naleteli na burne odzive tako v domači kot mednarodni javnosti glede same vsebine kot tudi kratkega roka javne obravnave. Ta je bil sicer v sredo podaljšan do konca avgusta.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje