Renati Zamida očitajo "nekatere nepravilnosti pri delu". "Iste očitke sem utemeljeno zavrnila že večkrat, nepravilnosti na področjih, zaradi katerih je bil podan predlog razrešitve, ni ugotovil niti pristojni inšpektorat," je zapisala Renata Zamida.
Dodala je, da se skuša njeno razrešitev ali izsiljen odstop doseči že praktično pol leta: "V tem času sem bila deležna številnih šikaniranj, blatenja in manipulacij, za 'ustrezen' sklep sveta pa je bilo treba zamenjati tri svetnike, ki so po zgolj treh tednih na položaju in brez vsebinskih razprav o delu agencije glasovali za predlog moje razrešitve. Nezakoniti razlogi morebitne razrešitve pa so tudi podlaga za pravno varstvo."
Potek dogajanja, ki so ga predvideli mnogi
Z ministrstva za kulturo so v torek sporočili, da je svet JAK-a sprejel sklep, da vladi predlaga predčasno razrešitev direktorice javne agencije Renate Zamida. O razlogih so navedli le: "Ministrstvo za kulturo je že v mandatu prejšnje vlade pod vodstvom takratnega ministra Zorana Pozniča seznanilo svet Javne agencije za knjigo RS z nekaterimi nepravilnostmi pri delu direktorice Renate Zamida." Predlog je bil sprejet na torkovi seji pod točko razno, Renato Zamida pa so prosili, naj v tem delu sejo zapusti.
V središču domnevnih nepravilnosti je nesprejeta strategija razvoja
Iz zapisa ministrstva gre sklepati, da nekatere od Renati Zamida očitane nepravilnosti segajo v čas Pozničevega ministrovanja. Podpredsednica sveta Javne agencije za knjigo (Jak) Gabriela Babnik je januarja namreč tedanjemu ministru za kulturo poslala pismo, v katerem je opozorila na "nekatere dileme, ki zadevajo delovanje JAK-a". Glavna je bila, da JAK še januarja ni imel veljavne dolgoročne strategije razvoja, Gabriela Babnik pa je opozorila še na po njenih besedah samovoljo JAK-a v zvezi z delovnimi štipendijami in na oddajanje dela stavbe JAK-a v najem. Kot problematično je navedla tudi črpanje kohezijskih sredstev in pripravo na gostovanje Slovenije kot častne gostje na frankfurtskem knjižnem sejmu.
Svet JAK-a direktorici izrekel zaupnico, sledile so kadrovske menjave v tem svetu
Ministrstvo ji je v odgovoru potrdilo domneve o nezakonitosti. Sklicujoč se na zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo, je Poznič zapisal: "Če direktor ne sprejme načrta do izteka veljavnosti prejšnjega, je to razlog za njegovo razrešitev." Kljub vsemu je svet JAK-a na zaprti februarski seji, tedaj še pod predsedovanjem Slavka Pregla, direktorici Renati Zamida izrekel zaupnico, izvedena je bila tudi inšpekcija, ki ni odkrila nepravilnosti.
Maja je nato vlada razrešila člana sveta JAK-a Staša Ravterja, ki ga je nadomestil specialist revizije Sebastjan Eržen, trenutni predsednik sveta. Na začetku junija pa je vlada razrešila še predsednika sveta JAK-a Slavka Pregla in članico sveta Vesno Horžen ter za nadomestna člana imenovala Matejo Komel Snoj in Mitjo Čandra. Razrešena naj bi po zapisu ministrstva pri izvajanju svojih navodil ravnala pristransko in v nasprotju z načelom dobrega gospodarja, kar sta zanikala.
Pregl je od ministra Vaska Simonitija maja prejel dopis, v katerem so razlogi za njegovo razrešitev navedeni na sedmih straneh. Kot je pred dobrim mesecem povedal za STA, je že lani jeseni "postajalo jasno, da direktorica JAK-a Renata Zamida ni povšeči nekaterim krogom, ki bi za svoje delo želeli dobiti več javnega denarja, ona pa temu ni sledila".
Poziv kolektiva JAK-a vladi
Kolektiv JAK-a je danes na predsednika vlade Janeza Janšo in druge člane vlade poslal poziv v zvezi s predlagano razrešitvijo direktorice. Kot so zapisali, celoten kolektiv izraža nestrinjanje s predlogom in zato "apelira na vlado RS, da predlagane razrešitve ne podpre".
Po mnenju kolektiva je Renata Zamida, sprva kot sodelavka nato kot direktorica JAK, "dokazala, da je odlična poznavalka področja založništva v slovenskem in svetovnem merilu ter izjemna vodja, ki deluje strokovno, preudarno in povezovalno". Zato so prepričani, da bi bila z njeno predčasno razrešitvijo storjena nepopravljiva škoda agenciji, slovenskemu založniškemu sektorju in ugledu Slovenije v tujini.
Ob tem poudarjajo, da je Renata Zamida ključna oseba pri dveh velikih mednarodnih projektih, ki Slovenijo čakata v prihodnjih letih – častnih gostovanjih na knjižnih sejmih v Bologni 2022 in Frankfurtu 2023.
Kot so dodali, so zaskrbljeni tudi nad lahkotnostjo sprejemanja predloga za razrešitev v času, ko se stanje založniške panoge in širšega področja knjige zaradi zaostrenih ekonomsko-socialnih in zdravstvenih razmer poslabšuje.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje