Vlada je namreč spomladi zaustavila pogodbeno dogovorjena izplačila slovenskim filmskim ustvarjalcem in jim v času novega koronavirusa povzročila dodatne težave.
Filmarji so si potem več mesecev prizadevali za deblokado javnega sofinanciranja in zdi se, da jim je tik pred koncem proračunskega leta uspelo. Zastoj, ki ga je vlada spomladi sama ustvarila, zdaj rešuje s sedmim protikoronskim svežnjem.
NSi: Blokada javnega sofinanciranja filma SDS-a ni v skladu z načelom subsidiarnosti in z vladavino prava
V medijih je prejšnji teden zakrožil osnutek interventnega zakona, ki pa omenjenega zastoja ne bi odpravil. Neuradno smo izvedeli, da je pri iskanju ustrezne rešitve posredovala Nova Slovenija, kar ne preseneča, saj sta Jožef Horvat in Ljudmila Novak v slovenskem in Evropskem parlamentu v preteklih mesecih že opozarjala, da blokada javnega sofinanciranja filma SDS-a ni v skladu z načelom subsidiarnosti in z vladavino prava.
Vlada je sprejela zakonski predlog, ki zastoj odpravlja, kar je včeraj potrdil tudi finančni minister Andrej Šircelj. Filmarji predlog pozdravljajo, a hkrati opozarjajo, da ne gre za sistemsko rešitev in niti pravi protikoronski ukrep. Novi predsednik Društva slovenskih režiserjev Matevž Luzar pravi: "Kaj se je zgodilo z zamudnimi obrestmi in kdo bo odgovarjal za nastalo situacijo; za dejansko blokado in izčrpavanje ljudi, ne samo slovenskega filma, ampak ljudi, ki delajo v slovenskem filmu?"
Ponujena je kratkoročna rešitev akutne problematike, pa ocenjuje direktorica Slovenskega filmskega centra Nataša Bučar. "Upamo predvsem, da bo zakon sprejet čim prej in nam bo omogočil izpeljavo postopkov še v tem letu, da bomo nakazila, na katera filmarji čakajo vse leto, lahko izvedli še v tekočem letu."
Neizplačanih sredstev, teh je več kot dva milijona evrov, namreč ne morejo prenesti v prihodnje proračunsko leto.
"Rešitev ni sistemska"
Nataši Bučar se tako predlagana rešitev zdi primerna, ni pa sistemska. Na dolgi rok se bo po njenem mnenju verjetno treba v dialogu z ministrstvoma za kulturo in finance dogovoriti za sistemsko rešitev.
"Kajti uvrščanje filmov v razvojne nacionalne programe po našem mnenju ni potrebno, ker gre za državne pomoči, subvencije, in ne investicije države. Država je investirala v filme do leta 2010, z ustanovitvijo Slovenskega filmskega centra pa je ta status tega denarja subvencija, nikakor ne več investicija v film. Mi delimo sredstva kot državno pomoč in država nima nikakršnih lastniških pravic pri teh filmih," je pojasnila direktorica.
Predlog bo v DZ-ju obravnavan 29. decembra
Da gre za ad hoc rešitev, ki rešuje problem, ki je nastal v zadnjih devetih mesecih, ne pa za sistemsko rešitev, ki bi pripomogla k sofinanciranju slovenskega filma, je dejal tudi Luzar. "Ta blokada je pustila zelo globoke posledice in mislim, da je treba povečati financiranje slovenskega filma na 11 milijonov evrov, tako kot je to že dvakrat potrdil odbor DZ-ja za kulturo," je povedal za STA.
Predlog sedmega protikoronskega zakona bo v DZ-ju obravnavan 29. decembra. Po besedah Nataše Bučar bo to za SFC prepozno, saj bo zakon začel veljati po objavi v uradnem listu, SFC pa ima pravico do črpanja sredstev za leto 2020 do 31. decembra. "Nato se pravica do sredstev za leto 2020 izteče. Če bo sedmi protikoronski sveženj, ki skuša to rešiti, začel veljati po 31. decembru, SFC preostanka sredstev za leto 2020 ne bo mogel počrpati," je dodala.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje