Foto: BoBo
Foto: BoBo

Pravno-informacijski center (PIC) nevladnih organizacij je v četrtek sporočil, da je zaživela Pravna mreža za varstvo demokracije, v kateri poleg PIC-a, sodelujejo še Zavod za kulturo raznolikosti (OPEN), Danes je nov dan ‒ Inštitut za druga vprašanja (DJND) in Amnesty International Slovenija (AIS) ter nekateri posamezniki, pa tudi mreža visoko usposobljenih pravnikov in odvetniških pisarn.

"Nesorazmerno visoke globe zaradi javnega udejstvovanja, kazenske in odškodninske tožbe z namenom ustrahovanja in omejevanja kritike, pritiski na medije in civilno družbo, grožnje in kaznovanje javnih uslužbencev, ki se odločijo spregovoriti, predstavljajo grobo zlorabo prava," so navedli med vzroki za ustanovitev mreže.

Ob začetku delovanja mreže pa so javno pozvali vrhovno državno tožilstvo, da vloži vse napore v vložitev zahteve za varstvo zakonitosti zoper pravnomočne odločbe o prekrških, ki so bile izdane na podlagi neveljavnih predpisov.

Ti prekrški se večinoma nanašajo na kršitve vladnih odlokov in ukrepov v času epidemije in so bili sprejeti na podlagi 39. člena zakona o nalezljivih boleznih, ki vladi omogoča sprejetje prepovedi in omejitev gibanja ter prometa blaga in storitev zaradi širjenja nalezljive bolezni.

Na podlagi množice vladnih odlokov in ukrepov policisti ter inšpektorji izrekajo visoke globe za prekrške, ki pa imajo, kot so že v preteklosti opozarjali različni pravni strokovnjaki, precej sporno oz. vprašljivo pravno podlago. Kot so denimo globe zaradi nenošenja zaščitne maske.

Država ustvarja zmedo

Mreža je začela delovati v četrtek, vendar kot je za MMC pojasnila direktorica PIC-a Katarina Bervar Sternad, prošnje za pravno pomoč že prihajajo. Koliko je oseb, ki so prejele globe na podlagi posameznih odlokov, je, kot pravi, "težko oceniti, še težje pa, koliko je tistih, ki so globe prejeli v času neveljavnosti posameznih odlokov".

"Država je namreč ustvarila popolno zmedo. Namen našega poziva državnemu tožilstvu zato je, da po uradni dolžnosti pri vrhovnem sodišču zahteva razveljavitev pravnomočnih odločb o prekrških, ki so bile izdane na podlagi neveljavnih predpisov. Torej da se vzpostavi mehanizem poprave krivice, ki ne bo terjal vlaganja zahtev s strani vseh prizadetih posameznikov posebej," poudarja.

Na spletni platformi pravna-mreza.si so objavili že nekaj pravnih mnenj (glede prepovedi gibanja, nošenja mask, hupanja med protesti …), vendar njihovih avtorjev (še) ne razkrivajo, saj na začetku ne želijo izpostavljati posameznikov, pač pa so "v ospredje postavili argumente, ki naj prepričajo s strokovnostjo in utemeljenostjo, predstavljajo pa delo izkušenih pravnic in pravnikov, ki delajo z ustanoviteljicami mreže, v prihodnje pa bodo pravna mnenja pripravljale tudi odvetniške pisarne in ta pravna mnenja bodo podpisana z njihovimi imeni."

"Nekaj odvetnikov z nami že dela in smo skupaj pripravljali tudi vsebine za spletno stran, ob včerajšnjem začetku delovanja pa smo začeli dobivati tudi nove ponudbe. Spodbudno je, da so nam odvetniki pripravljeni pomagati, seveda pa bi si vsi želeli, da se v stanju potrebe po tovrstni pomoči sploh ne bi znašli," pravi direktorica PIC-a.

Kako bo urejeno kritje sodnih stroškov?

"V mreži bomo preučili vsak primer posebej in se odločili, na kakšen način ga bomo reševali. Ni nujno, da bodo šli vsi primeri naprej, torej v pritožbene postopke, zato tudi vprašanje sodnih stroškov ne bo relevantno za vse primere. Kjer pa bomo ocenili, da je postopek treba nadaljevati, si bomo prizadevali kriti tudi stroške postopka, zaradi česar tudi zbiramo donacije na spletni strani."

Kaj v mreži svetujejo nekomu, ki je bil oglobljen zaradi kršitev vladnih odlokov, ki morda sploh nimajo pravne podlage?

"Za zdaj čakamo na odgovor oz. odziv državnega tožilstva, ali se bo odločilo po uradni dolžnosti zahtevati vračilo glob, torej zadevo urediti sistemsko, sicer bodo morali posamezniki to storiti sami. Pri tem jim bomo lahko nudili pomoč," pravi Bervar Sternadova, ki tudi opozarja, da pregled razpoložljivih pravnih sredstev kaže, da je eno redkih pravnih sredstev za popravo nepravnega stanja v primeru pravnomočnih prekrškovnih odločb, zahteva za varstvo zakonitosti, ki jo lahko državno tožilstvo vloži na vrhovno sodišče.

Državno tožilstvo namreč lahko vloži zahtevo po uradni dolžnosti ali na pobudo prizadete osebe zoper vsako pravnomočno odločbo, če je kršen zakon o prekrških ali predpis, ki določa prekršek. Prav tako lahko tudi vsak posameznik vloži zahtevo za varstvo zakonitosti zoper odločbo o prekršku, če predpisi, zaradi katerih je bil oglobljen, niso bili veljavni.

Kaj Pravna mreža za varstvo demokracije pričakuje od vrhovnega državnega tožilstva?

"Nujno je, da se nepravno stanje, ki ga je povzročila država, pripozna in povzročene krivice uredi s sistemskim ukrepom. A ker ministrstvo za pravosodje zmotno meni, da argumentacija iz odločitve Ustavnega sodišča RS v zadevi U-I-445/20-13 z dne 3.12.2020 ne velja za vse akte, ki niso bili objavljeni v Uradnem listu, ter da bi bilo "širjenje te odločitve na vračanje vseh že plačanih glob v tem trenutku preuranjeno", ni pričakovati, da bi oblikovalo sistemsko rešitev. Za varovanje pravne države je zato nujna proaktivna drža državnega tožilstva. To ima v tem nedvomno specifičnem zgodovinskem obdobju, ko so človekove pravice še posebej na udaru, ključno vlogo, da zagotovi zakonitost, delovanje pravne države ter varovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin."