Visoki zunanjepolitični predstavnik Unije Josep Borrell je po sestanku izrazil upanje, da za konkretne odločitve ne bo potreben več kot en teden. Unija bo po Borrellovih besedah prvič uporabila nov okvir sankcij proti kršilcem človekovih pravic po vzoru ameriškega zakona Magnicki.

Ta sistem, vzpostavljen decembra lani, v primeru resnih kršitev omogoča neposredno kaznovanje posameznikov, podjetij in državnih ter nedržavnih organov po vsem svetu.

Sankcije: Kaznovanje posameznikov s prepovedjo potovanj in zamrznitvijo premoženja
Gre sicer za vrsto sankcij, ki jih EU že vseskozi uporablja: kaznovanje posameznikov s prepovedjo potovanj na ozemlje Unije ter za kaznovanje fizičnih in pravnih oseb z zamrznitvijo premoženja. Poleg tega posamezniki in pravne osebe v EU-ju ne smejo neposredno ali posredno financirati kršilcev na seznamu.

Borrell: Strinjanje, da se Rusija odmika od Evrope
Ministri so se po Borrellovih besedah strinjali, da se Rusija odmika od Evrope in da je sodelovanje z EU-jem očitno ne zanima. Ob tem je visoki zunanjepolitični predstavnik poudaril, da je treba opredeliti način delovanja, s katerim se bodo lahko izognili stalni konfrontaciji.

Kritik zaradi njegovega obiska v Moskvi, med katerim je Kremelj izgnal tri evropske diplomate, Unijo pa označil za nezanesljivo partnerico, tokrat ni bilo, saj da je jasno pokazal, kakšen je odnos Unije in Rusije, je še dejal Borrell.

Ne moremo sankcionirati nekoga, ker nam ni všeč
Visoki zunanjepolitični predstavnik ni želel biti konkretnejši glede imen, ki jih nameravajo uvrstiti na kazenski seznam. Kljub pozivom iz krogov blizu Navalnemu, naj Unija sankcionira najtesnejše zaveznike ruskega predsednika Vladimirja Putina, se to verjetno ne bo zgodilo. Borrell je poudaril, da je s pravnega vidika mogoče kaznovati le tiste, ki so neposredno vpleteni, in da ni lahko vzpostaviti neposrednih povezav z oligarhi. "Ne moremo sankcionirati nekoga, ker nam ni všeč," je ponazoril.

EU je vzpostavil že vrsto sankcij proti Rusiji po priključitvi Krima leta 2014. Zaradi zastrupitve Navalnega je oktobra lani uvedel sankcije proti šestim sodelavcem administracije ruskega predsednika Putina ter raziskovalnemu inštitutu za organsko kemijo in tehnologijo.

Logar: Nujnost enotnosti EU-ja in ohranitve komunikacijskih kanalov z Rusijo

Slovenski minister za zunanje zadeve Anže Logar pa je poudaril nujnost ohranitve enotnosti EU-ja v odnosu do Ruske federacije in doslednega izvajanja obstoječih petih načel sodelovanja EU-ja z Rusijo. Logar je poudaril tudi pomen ohranitve odprtih komunikacijskih kanalov in dialoga z Rusijo pri vsebinah skupnega interesa. Ob tem je navedel potrebo po strateškem razmisleku.

Članice Unije sicer nimajo enotnega mnenja glede drže do Rusije. Vzhodne in baltske države se zavzemajo za oster pristop, Italija, Grčija in Ciper so med najpopustljivejšimi, Nemčija in Francija pa sta nekje vmes in se zavzemata za dialog.

Rusija: Odločitev za sankcije razočaranje, sprejeta pod namišljeno pretvezo

Rusija se je že odzvala na dogovor o novih sankcijah Evropske unije proti štirim odgovornim za prijetje in obsodbo ruskega opozicijskega voditelja Navalnega in izrazila razočaranje. Kot je sporočilo rusko ministrstvo za zunanje zadeve, je bila odločitev, ki so jo sprejeli zunanji ministri EU, sprejeta pod namišljeno pretvezo in je za Moskvo razočaranje. Sankcije je zunanje ministrstvo opredelilo kot nove nezakonite enostranske omejitve za ruske državljane.

Sluckij: Bruselj se odmika od dialoga z uporabo izmišljenih izgovorov
Odzval se je tudi predsednik odbora ruske dume za zunanje zadeve Leonid Sluckij, ki je ocenil, da bodo nove sankcije EU proti Rusiji pomenile korak k nadaljnji degradaciji odnosov med EU in Rusijo. Kot je dejal, nove sankcije EU ne bodo ostale brez odgovora ruske strani. "Bruselj se vztrajno odmika od skupnega dialoga in pri tem uporablja popolnoma izmišljene in izzivalne izgovore," je še dejal Sluckij.

Ministri z državnim sekretarjem ZDA Blinknom o poglabljanju čezatlantskega partnerstva

Med najpomembnejšimi temami je bil v ponedeljek tudi virtualni pogovor z novim državnim sekretarjem ZDA Antonyjem Blinknom. Borrell je poročal o zelo pozitivnem pogovoru, ki kaže, da poudarek ni zgolj na poglabljanju čezatlantskega partnerstva, temveč tudi na skupnem prispevku h globalnemu vodenju v boju proti pandemiji in podnebnim spremembam ter spodbujanju demokracije.

Logar: Slovenija želi organizirati vrh EU-Zahodni Balkan

Logar je v prvem virtualnem srečanju ministrov z Blinknom poudaril obravnavanje aktualnih svetovnih izzivov v tesnem čezatlantskem sodelovanju, krepitev odpornosti in kibernetske varnosti, tudi ob prednostnih nalogah predsedovanja Slovenije Svetu EU-ja, ter pomen sodelovanja na Zahodnem Balkanu. V virtualnem pogovoru s slovenskimi dopisniki v Bruslju je Logar poudaril, da je Blinken izrazil željo po dejavnejšem dialogu na področju Zahodnega Balkana in tudi prepričanje ZDA, da je treba vsem šestim državam ponuditi evropsko perspektivo ter da je treba upoštevati tudi strateško noto. Logar je še napovedal, da Slovenija želi med predsedovanjem Svetu EU-ja v drugi polovici tega leta organizirati vrh EU-Zahodni Balkan in neformalni vrh o odpornosti. "Naša želja je, da v okviru tega opravimo pomembno razpravo o izgradnji robustne Evropske unije, ki se bo sposobna spoprijeti z najrazličnejšimi krizami, od zdravstvene do kibernetske," je pojasnil Logar.

Borrell glede iranskega jedrskega sporazuma "razumno optimističen"

Ena osrednjih tem je bila danes tudi prihodnost mednarodnega iranskega jedrskega sporazuma, ki se ga EU trudi ohraniti. Borrell je nakazal, da je mogoče pričakovati novice v prihodnjih dneh, in dejal, da je "razumno optimističen".

Zunanji ministri najostreje obsodili vojaški udar v Mjanmaru

Poleg tega so zunanji ministri najostreje obsodili vojaški udar v Mjanmaru in izrazili pripravljenost na sprejetje sankcij proti osebam, ki so neposredno odgovorne zanj. Pozvali so tudi k takojšnji odpravi izrednega stanja, vzpostavitvi legitimne civilne vlade in vzpostavitvi novoizvoljenega parlamenta. "EU je pripravljen sprejeti omejevalne ukrepe, ki bodo ciljali neposredno odgovorne za vojaški udar in njihove gospodarske interese," piše v sklepih, ki so jih sprejeli ministri. Ob tem so vojaške oblasti znova pozvali, naj takoj in brezpogojno izpustijo predsednika Vin Mjinta, civilno voditeljico Aung San Su Či in vse tiste, ki so jih pridržali ali prijeli v povezavi z udarom. Oblasti so pozvali k največji mogoči zadržanosti, vse strani pa, naj se vzdržijo nasilja.