Po prvih podatkih je BDP v tekočih cenah v letu 2020 znašal 46,3 milijarde evrov, kar je nominalno 4,3 odstotka manj kot v letu 2019. Realno se je zmanjšal za 5,5 odstotka, so sporočili iz statističnega urada.

Domača poraba se je lani zmanjšala za 6,5 odstotka, k čemur je precej prispevalo zmanjšanje porabe gospodinjstev (za 9,8 odstotka). Zmanjšalo se je tudi zunanje povpraševanje, in sicer se je izvoz zmanjšal za 8,7 odstotka, uvoz pa za 10,2 odstotka. Izrazito sta upadla izvoz in uvoz storitev, za okoli 20 odstotkov, medtem ko je bil padec obsega menjave blaga blažji – izvoz blaga je upadel za 5,6 odstotka, uvoz pa za 8,9 odstotka.

Zunanjetrgovinski presežek je bil konec leta 2020 visok, znašal je 4,6 milijarde evrov, in se je glede na leto 2019 še povečal.

Šibko je bilo lani že prvo četrtletje, ko se je obseg BDP-ja na letni ravni realno zmanjšal za 2,3 odstotka. V drugem četrtletju, ki ga je zaznamovala spomladanska ustavitev javnega življenja zaradi izbruha novega koronavirusa, se je padec poglobil na 12,9 odstotka. V tretjem četrtletje je nato prišlo do krepkega odboja, saj so se omejevalni ukrepi sprostili in je javno življenje v večini oživelo, vendar je BDP za svojo vrednostjo v tretjem četrtletju 2019 še vedno zaostajal za 2,4 odstotka.

V zadnjem četrtletju je nato prišlo do vnovične zaostritve ukrepov za omejitev širjenja novega koronavirusa in obseg BDP-ja se je na letni ravni realno zmanjšal za 4,5 odstotka, so izračunali na statističnem uradu.

Umar: Še globlji padec BDP blažila izvoz in gradbeništvo

Na Uradu RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) blažji padec obsega BDP v letu 2020 od njihove napovedi pripisujejo predvsem ugodnim gibanjem v izvoznem delu gospodarstva in gradbeništvu. Umar je v zimski napovedi, objavljene pred božičem, pisal o tem, da naj bi skrčenje gospodarske aktivnosti lani doseglo 6,6 odstotka.

Banka Slovenije: Protikrizni ukrepi za zdaj podpirajo gospodarstvo

Na Banki Slovenij na te podatke odgovarjajo, da so protikrizni ukrepi za zdaj pomagali ohraniti prevladujoči del gospodarskega potenciala, ki bo osnova za okrevanje ob umirjanju epidemije.

Podobno kot v državah evrskega območja ima drugi val epidemije covida-19 tudi na slovensko gospodarstvo manjši vpliv, kot ga je imel prvi. V nasprotju s prvim valom so tokrat izraziteje prizadete le še dejavnosti, ki se zaradi narave poslovanja ne morejo dovolj prilagoditi omejevalnim zdravstvenim ukrepom. V centralni banki ob tem navajajo gostinstvo, kjer je bil medletni padec obsega prodaje v lanskem zadnjem četrtletju 62,4-odstoten, kar je še nekoliko več kot v prvem valu.

Precejšnjo izgubo je imela tudi trgovina, ki se je zaradi delnega zaprtja spopadla z 8,1-odstotnim zmanjšanjem prometa, pa čeprav je spletna prodaja zaznavala visoko rast. Sicer pa so se zasebne storitve s selitvijo na splet in dostavo na dom v glavnem prilagodile omejitvam.

Protikrizni ukrepi tako za zdaj gospodarstvo podpirajo, a na drugi strani se močno odražajo v javnofinančnem položaju. Konsolidirana bilanca javnega financiranja je tako lani po dveh letih presežkov prešla v primanjkljaj, dodatno se je javnofinančni položaj poslabšal tudi januarja.

GZS o pozitivnih učinkih manj dela prostih dni

Prva ocena o padcu BDP-ja je analitike pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) pozitivno presenetila. Pričakovali so namreč še nekaj višjo številko. K nižjemu padcu je sicer precej prispeval ugoden učinek koledarja, saj je bilo lani manj dela prostih dni kot leto prej, pravijo.

Odstotek manj zaposlenih kot leto prej

Skupaj je bilo v letu 2020 v Sloveniji zaposlenih 1.036.600 oseb, kar je odstotek manj kot leto prej. Največ jih je izgubilo delo v drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih, v predelovalnih dejavnostih in v gostinstvu.

Razmere na trgu dela se v drugem valu epidemije niso izraziteje poslabšale, še opaža Banka Slovenije. Povečalo se je zaposlovanje v zdravstvu in socialnem varstvu, ponovno se je začelo zaposlovati v predelovalnih dejavnostih, se je pa zmanjšalo število delovno aktivnih v gostinstvu. Ukrepi ohranjanja delovnih mest, katerih veljavnost je bila z osmim protikoronskim zakonom ponovno podaljšana, so po teh ugotovitvah močno omejili rast brezposelnosti.

Stopnja anketne brezposelnosti v zadnjem lanskem četrtletju višja

Stopnja anketne brezposelnosti je bila v zadnjem lanskem četrtletju 5,1-odstotna, kar je za 1,1 odstotne točke več kot v istem obdobju leto prej in toliko kot v tretjem lanskem četrtletju. Število delovno aktivnih na čakanju na delo se je spet povečalo, je danes sporočil statistični urad.

V zadnjem trimesečju lanskega leta je bilo v Sloveniji brezposelnih 53.000 ljudi, kar je približno toliko kot v drugem in tretjem trimesečju, hkrati pa za 29,8 odstotka oz. 12.000 več kot v istem obdobju leta 2019.

Število delovno aktivnih ljudi je bilo glede na prejšnje četrtletje malenkost višje. Bilo jih je 984.000, kar je hkrati tudi za 0,4 odstotka več kot v zadnjem četrtletju 2019. Med delovno aktivnimi je bilo 102.000 samozaposlenih, kar je 4,4 odstotka ali 5000 manj kot v zadnjem četrtletju 2019.

Februarja na letni ravni deflacija, na mesečni rast cen

Februarja so se cene življenjskih potrebščin v letni primerjavi znižale za odstotek, k deflaciji pa so največ prispevale nižje cene naftnih derivatov. Na mesečni ravni so se cene predvsem zaradi dražjih počitniških paketov in naftnih derivatov zvišale, inflacija je bila 0,3-odstotna.

Deflacijo je februarja sicer za 0,2 odstotne točke ublažila 5,3-odstotna podražitev tobaka.

Zimske razprodaje so se letos po navedbah statističnega urada zavlekle tudi v februar. Za 3,7 odstotka nižje cene oblačil v primerjavi z januarjem so mesečno inflacijo ublažile za 0,2 odstotne točke, 2,4-odstotna pocenitev farmacevtskih proizvodov pa še za 0,1 odstotne točke.

Letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila v februarju –1,1-odstotna, potem ko je bila februarja lani dveodstotna. Povprečna 12-mesečna rast cen je znašala –0,8 odstotka, v istem obdobju leto prej pa 1,8 odstotka. Mesečna rast cen je bila 0,2-odstotna.