Ob zmagah se ni težko smejati in širiti dobro voljo, porazi so precej kompleksnejši. Sprejeti razplet, analizirati napake, se iz njih naučiti, najti nove rešitve in jih implementirati za naslednje preizkušnje.

Sorodna novica Dva padca in izpah rame Rogliču zadnji dan odnesli rumeno majico

Primož Roglič je na zadnjih treh dirkah najvišje ravni v Franciji trikrat ostal brez tako želene zmage. Na vseh treh preizkušnjah je dolgo kazalo na njegovo končno zmago, a venomer je ostal brez nje. Na lanski Dirki po Dofineji in pravkar končani Pariz−Nica so ga ustavili padci, na edinem kronometru na Touru pa je tudi zaradi posledic Dofineje izgubil minuto prednosti in moral predzadnji dan predati rumeno majico.

Razplet je zasavskega orla potrl, njegova bolečina in razočaranje sta se kot virus netipično hitro širila med opaznim deležem slovenskih spremljevalcev (kolesarskega) športa.

Sorodna novica Čop spet razburja: Kateri športniki prinašajo slavo Sloveniji?

Pomislite na slovenski šport in vse asociacije, ki se vam napletejo ob bližajoči 30. obletnici države. Sam pomislim najprej na uspehe, olimpijske medalje, zlate košarkarje, druge reprezentance z medaljami na velikih tekmovanjih, globalne ambasadorje, kot so Jan Oblak, Goran Dragić, Luka Dončić, Anže Kopitar ... Spisek pozitivnih presežkov je izjemno dolg (in si zasluži celo knjigo), a bistvo je v tem, da v retrospektivi precej redkeje pomislim na neuspehe, kot je morda zgrešena trojka Jureta Zdovca proti Skupnosti neodvisnih držav, hitro zapravljeno vodstvo nogometašev proti Jugoslaviji s 3:0 ... Ne da bi bil spisek prav kratek, ampak neuspehi hitro odtavajo proč. Če pa se je iz tega spiska kaj zasidralo v mojo zavest, so bili to prav Primoževi padci. In mislim, da nisem edini ...

V Svetem pismu so podrobno opisani trije Jezusovi padci pod križem. Zasavčan s tetovažo križa na desnici se je po vseh bolečih padcih znal pobrati, in kar je morda še pomembneje, po vsakem se je precej naučil, nadgradil in se vrnil boljši. Pomislimo na Tour, kjer mu je marsikdo očital, da ni pokril napada Tadeja Pogačarja. Zakaj bi pokrival napad Slovenca, je odgovoril. Razplet Toura je pokazal, da je bila to morda ena ključnih napak, ki jo je plačal na tisti planoti, kjer je še vedno odet v rumeno nemočno obsedel na tleh.

A njegov odgovor je bil uničujoče zmagovit. Na Liege−Bastogne−Liege je pokazal, zakaj se je vredno boriti do zadnjega milimetra, na Vuelti pa dirkati na vsako zmago in možno bonus sekundo. Prav te so mu ne nazadnje prinesle ubranitev zmage na španski pentlji. Če mu je še kdo na Touru očital preračunljivo taktičnost in s tem preveč dolgočasno vožnjo, je na dirki proti soncu dobil podobo nadgrajenega Primoža, ki je dirkal za vsako sekundo in etapno zmago, ki jih je nanizal na različne načine. Primož 3.0.

Sorodna novica "To je kolesarstvo. To je dirkanje. To je življenje."

V cilju nedeljske etape je bil videti potolčen in razočaran. Padci, spet nenavadne reakcije Jumba Visme in maščevalna nastrojenost njihovih tekmecev so naredili svoje. A Rogličevi odzivi kažejo, da je/bo vse hitro premlel. Rane se bodo v nekaj dneh zacelile, lekcije osvojile. Ena od nujnih postaj (križevega) pota do obljubljenega raja.

PS: Naslednjič pa o Tadeju Pogačarju in njegovih izjemnih nastopih od Tirenskega do Jadranskega morja.