Ljubljanski klinični center je slabšanje razmer zaznal konec prejšnjega tedna, ko so imeli še relativno dobre razmere, v nekaj dneh pa je število hospitaliziranih – tako "navadnih" kot tistih na intenzivni terapiji – poskočilo, je za Radio Slovenija povedala predstojnica infekcijske klinike na UKC-ju Ljubljana Tatjana Lejko Zupanc. Tako so morali prekiniti postopek zapiranja covidnih oddelkov in ga pravzaprav obrniti, zdaj načrtujejo odpiranje dodatnih zmogljivosti za bolnike s covidom-19.

Redki sprejeti bolniki so starejši od 80 let, vzrok je bržkone cepljenje. Glavnina hospitaliziranih je stara med 50 in 75 let, kjer cepljenja pretežno še ni bilo. Sicer so imeli tudi primere ljudi, ki so bili že dvakrat cepljeni in so po drugem odmerku zboleli, a nobeden izmed njih ni imel hujšega poteka, je poudarila Tatjana Lejko Zupanc. V bolnišnico se vračajo tudi že preboleli s številnimi težavami: kronično utrujenostjo, slabim počutjem, potrebo po kisiku. Nekateri potrebujejo tudi obravnavo zaradi stranskih učinkov zdravljenja z večjimi odmerki kortikosteroidov.

Dandanes sicer za zdravljenje uporabljajo remdesivir, monoklona protitelesa, prebolevniško plazmo (a le za ambulantne bolnike s hudo okvarjenim imunskim sistemom) in tocilizumab.

Sogovornica je spet opozorila na kadrovsko podhranjenost. Premalo kadra so imeli že pred začetkom epidemije. Da lahko ustrezno obravnavajo vse bolnike s covidom, zdaj trpijo drugi programi, operacije in podobno, česar se je zadnje leto že precej nabralo. Razkrila je, da so številni zaposleni dali odpovedi, kar je stanje še poslabšalo.

Avdio: Celoten posnetek pogovora

Epidemiološki podatki

V bolnišnicah se zaradi covida-19 zdravi 507 ljudi, od tega na intenzivni negi 96. V domačo oskrbo so v ponedeljek odpustili 50 ljudi, na novo pa sprejeli kar 72 oseb. Sedemdnevno povprečje okužb je trenutno 829 (dan prej 820).

V zadnjih dneh se trend zasedenosti postelj obrača. "Potem ko smo pred desetimi dnevi poročali o tem, da imamo v bolnišnicah zaradi covida-19 436 bolnikov, se je trend zasedenosti v zadnjih dneh obrnil," je na vladni novinarski konferenci poudarila Maja Bratuša.

Aktivnih primerov v državi je po podatkih sledilnika za covid-19 10.874.

Med občinami so v ponedeljek po okužbah izstopale: Celje (52), Šentjur (15), Žalec (27), Brežice (14), Novo mesto (26), Litija (17), Grosuplje (18), Ivančna Gorica (16), Koper (21), Piran (18), Nova Gorica (31) in Sežana (14). V Ljubljani so potrdili 120 okužb, v Mariboru 53.

14-dnevna incidenca se še naprej poslabšuje, na ravni države znaša 515. Najvišjo incidenco imajo koroška, zasavska in obalno-kraška regija, najnižjo posavska, primorsko-notranjska in jugovzhodna Slovenija. Podobna slika je tudi pri 7-dnevni incidenci.

Na ravni celotne države smo še vedno v oranžni fazi – pogoja za prehod v rumeno fazo pa nista izpolnjena. Povprečje okužb je daleč od kriterija 600, ki je predviden za prehod v rumeno fazo. Rumeno obarvane so trenutno tri regije: primorsko-notranjska, jugovzhodna in posavska regija.

Vse bolnišnice so se znova prelevile v covidne bolnišnice

Zaradi slabšanja epidemičnih razmer so vse bolnišnice spet covidne bolnišnice, je povedal koordinator za covidne bolniške postelje pri ministrstvu za zdravje Robert Carotta. Tako bosta morali brežiška in izolska bolnišnica spet začeti sprejemati covidne bolnike, druge bodo morale povečati zmogljivosti, namenjene za covidne bolnike. "Na žalost moram reči, da je tudi v bolnišnicah tretji val," je povedal Carotta.

Sorodna novica Statistični pregled koronavirusa v Sloveniji

Za prilagoditev na drugo fazo izhodne strategije, kamor bolnišnice uvrščajo zaradi slabšanja epidemičnih razmer v državi, imajo na voljo 48 ur. To pomeni, da bodo morale imeti na voljo deset odstotkov zmogljivosti za covidne bolnike, v Kliniki Golnik je ta delež 15-odstoten.

V drugo fazo izhodne strategije so bolnišnice prešle, ker se je število hospitaliziranih covidnih bolnikov povzpelo nad 500. To število je meja med drugo in tretjo fazo, po kateri manjšim bolnišnicam ni bilo več treba sprejemati novih covidnih bolnikov. Tako sta bolnišnici Brežice in Izola postali prvi bolnišnici, kjer niso več zdravili tovrstnih bolnikov, je na novinarski konferenci o covidu-19 povedal Carotta in dodal, da se bosta morali zdaj znova aktivirati.

Sorodna novica Polovica sežanske osnovne šole v karanteni, cepiti se želi dobra desetina zaposlenih

Carotta je tudi povedal, da so tretji epidemični val pričakovali že januarja, ko se je število hospitaliziranih covidnih bolnikov nekoliko povečalo, a takratno povišanje števila hospitaliziranih ni bilo zaradi začetka tretjega vala, ampak zaradi druženj med novoletnimi prazniki. V naslednjih mesecih se je število hospitaliziranih vztrajno zmanjševalo, tako je bilo konec januarja 1066 hospitaliziranih, konec februarja pa le 542, torej se je prepolovilo. Najmanj hospitaliziranih covidnih bolnikov je bilo 13. marca.

Zato so pripravili izhodno strategijo, ki bi pomenila usklajeno sproščanje posteljnih kapacitet za covidne bolnike in normalizacijo celotnega zdravstvenega sistema.

Slovenjgraška bolnišnica: V naši regiji večja žarišča na novo obolelih

Iz slovenjgraške bolnišnice so sporočili, da tudi v njihovi regiji opažajo večja žarišča na novo obolelih. Trenutno zdravijo 11 covidnih bolnikov, enega na intenzivni negi. Dnevno pregledajo okoli deset bolnikov s sumom na okužbo z novim koronavirusom. Trenutno zagotavljajo 10 navadnih postelj in tri intenzivne postelje za covidne bolnike. Če bi se stanje poslabšalo, bodo to število lahko povečali na 25 običajnih in sedem intenzivnih.

V novomeški bolnišnici je trenutno hospitaliziranih 27 covidnih bolnikov, od tega sedem na intenzivnem oddelku. Doslej jim je uspelo zagnati predvsem operativni program, a opažajo, da število okužb rahlo narašča. Skupna zaščitenost vseh zaposlenih v bolnišnici je 70-odstotna, zato verjamejo, da jih tretji val ne bo močno kadrovsko ohromil.

Strokovna skupina ne bo predlagala novih zaostrovanj

Epidemiološke razmere v državi se sicer slabšajo. Kot kaže, bo angleška različica koronavirusa, ki se širi bistveno hitreje kot obstoječa, vzrok za tretji val epidemije. Država, ki je trenutno še oranžna, bi se lahko že kmalu znova obarvala v rdečo.

Po včerajšnjem sestanku vladne strokovne skupine za covid-19 še ni popolnoma jasno, kakšne ukrepe bi lahko ta teden sprejela vlada. Po neuradnih informacijah ne bo predlagala ne sproščanj ne zaostrovanj. Po ocenah Instituta Jožefa Stefana se bližamo rdeči fazi, ki naj bi jo dosegli že približno čez en teden, na začetku aprila. Po neuradnih informacijah naj bi skupina vladi predlagala, da šole še naprej ostanejo odprte, lahko pa bi zaostrili ukrepe na drugih področjih.

Kaj prinaša tretji val?

Kot je včeraj v Odmevih povedal Leon Cizelj z Inštituta Jožef Stefan, smo že kakšen teden dni v tretjem valu in počasi pospešujemo s številom okužb. "Številke vodi po vsej verjetnosti angleška različica, ki je precej bolj kužna kot druge in si utira pot, verjetno smo nekaj čez polovico zdaj že okužb po naših modelih z angleško različico, in dokler narašča njen delež, bo rasla tudi epidemija."

Kaj nas čaka v začetku aprila? "Na začetku aprila lahko z dnevnimi pozitivnimi testi pridemo v rdečo fazo, bomo po vsej verjetnosti do velike noči imeli več kot 1000 novih primerov na dan," napoveduje Cizelj.

Da prihaja tretji val, vemo približno en mesec, ko ga je napovedala tudi Evropska organizacija za nalezljive bolezni, pa je v Odmevih poudaril Aleš Rozman, direktor Klinike Golnik. "Verjetno je nosilec tega tretjega vala, kot smo že slišali, angleška različica, na začetku meseca je bil delež tega že 20 odstotkov, zdaj je verjetno že polovico, kakšne bodo številke in kako se bo odvijalo, smo pa videli že nekaj držav pred nami, kot na primer Anglijo, Portugalsko, Češko in pa sosednje države. Odvisno je od tega, na kakšen način se bomo spet lotili tega tretjega vala, kako visoko bomo to dosegli." Ob tem pa je po njegovem mnenju pomembno tudi zavedanje, da ta tretja epizoda epidemije nosi s seboj tudi element prekuženosti s predhodno različico virusa in pa precepljenosti določenega dela prebivalstva – predvsem starejšega prebivalstva. Proti angleški različici sta cepivo in imunost, pridobljena s prebolevanjem prejšnje različice, kolikor toliko učinkovita, še poudarja Rozman.

Rozman: Tretji val bo nekoliko drugačen od drugega

Na moč tretjega vala bo poleg preventivnega vedenja vplivalo tudi cepljenje. "V tem trenutku je zagotovo premalo ljudi precepljenih, ne smemo pa pozabiti tudi skoraj četrtine populacije, ki se je verjetno že srečala s koronavirusom, kar bo prispevalo neki pomen k tej epidemije, da ne bo tako, kot če bi lahko vsi zboleli, in pa tudi to, da so najranljivejše skupine prebivalstva že dobile cepivo, tako da bo ta tretji val po mojem prepričanju nekoliko drugačen, kot je bil drugi," je ocenil Rozman.

Kar zadeva sam potek bolezni pri britanskem sevu, ima za neimuno populacijo dve pomanjkljivosti, je poudaril Rozman: "Prva je ta, da se prenaša bistveno hitreje, se pravi, da je bolj nalezljiv, in zaradi tega, ker zboli več prebivalcev, se najde med njimi tudi več tistih ranljivih, ki imajo tveganje za težek potek in celo umrljivost. Druga stvar je pa ta, ki smo jo 14 dni nazaj prebrali v ugledni reviji, da je tudi smrtnost, kar se tiče na posameznika, pri tej različici nekoliko višja, in sicer za 30 do 100 odstotkov višja kot sicer, se pravi, nevarnost za smrtnost je od 0,3 do dvakrat večja. Tako da sta to dve relativno slabi novici za ta val."

Nadaljevanje cepljenj

Po večjih zdravstvenih domovih med starejšimi še vedno cepijo skupino nad 75 let, zaradi premora s cepivom AstraZenece še vedno niso pocepljeni vsi zaposleni v šolah in vrtcih, cepijo se tudi kronični bolniki, je poročal Radio Slovenija.

Ponekod se je začelo tudi cepljenje drugih poklicnih skupin prebivalstva, pomembnih za delovanje države. Ta teden bo Slovenija prejela skoraj 30 tisoč doz Pfizerjevega cepiva ter 18 tisoč doz Moderne, medtem ko bo cepiva AstraZenece tudi ta teden občutno manj, le okoli pet tisoč doz. Še hitreje bo cepljenje potekalo, ko bo v Evropski uniji odobrenih še več cepiv, trenutno so v tekočem preverjanju tri.