V skladu s spremembami bo pri kandidatih za poslance v mestu poseben odbor v sodelovanju z varnostnimi službami prej preveril zvestobo državi, poroča BBC.

Kitajske oblasti pravijo, da je namen sprememb znebiti se "lukenj v zakonih in pomanjkljivostih", ki da so ogrozile državno varnost med protivladnimi protesti leta 2019.

Kritiki opozarjajo, da bo to pomenilo konec demokracije, saj bo odstranilo vso opozicijo iz mestnega parlamenta.

V skladu s spremembami se bo število neposredno izvoljenih poslancev znižalo s 35 na 20, število sedežev v zakonodajnem svetu pa se bo s 70 povečalo na 90.

Medtem se bo število članov volilnega odbora, ki izbere izvršnega voditelja, povečalo s 1200 na 1500, poroča kitajska tiskovna agencija Šinhua.

Amandmaje je soglasno potrdil 167-članski stalni komite nacionalnega ljudskega kongresa, najvišji organ odločanja na Kitajskem, kitajski voditelj Ši Džinping pa je podpisal ustrezne predsedniške odloke o njihovi razglasitvi.

Hongkonška Pekingu naklonjena voditeljica Carrie Lam, ki se ji očitno ne bo treba več soočati z glasnim nasprotovanjem v parlamentu, je reformo pričakovano pozdravila. Kot je ocenila, je tako mogoče učinkovito ublažiti "pretirano politizacijo v družbi ter notranji razdor, ki je razklal Hongkong".

Napovedala je še, da bodo naslednje parlamentarne volitve v Hongkongu potekale decembra, seveda po novem sistemu.

Kako spremembe vplivajo na ustavo Hongkonga?

Ni jasno, ali reforme pomenijo spremembo miniustave mesta, Temeljnega zakona, dogovora med Združenim kraljestvom in Kitajsko ob vrnitvi nekdanje britanske kolonije leta 1997, ki naj bi Hongkongu zagotavljal temeljne svoboščine do leta 2047. Spremembe volilnih pravil ne posegajo v sam Temeljni zakon, ampak so napisane v aneksih, kar Peking lahko stori.

Zato Pekingu naklonjen tabor v Hongkongu trdi, da spremembe ne vplivajo na ustavo, nasprotniki sprememb pa pravijo nasprotno.

Do spremembe prihaja nekaj mesecev po tem, ko je bilo več opozicijskih poslancev diskvalificiranih, zaradi česar je odstopila celotna opozicija v zakonodajnem svetu.

Spremembe volilnega sistema v Hongkongu prihajajo leto dni po tem, ko je Kitajska sprejela zakon o nacionalni varnosti, po katerem je na območju kaznivo spodkopavati oblast Pekinga in ki je v Hongkongu privedel do številnih aretacij.

Omenjeni zakon o nacionalni varnosti velja za doslej največji poseg Kitajske v avtonomijo Hongkonga, saj Pekingu daje obsežna pooblastila na območju mesta. Kritiki zakona menijo, da je to v bistvu konec načela "ena država, dva sistema", ki je veljal, odkar je mesto znova postalo del Kitajske.