Sorodna novica EMA: Od 325 primerov strdkov 287 pri cepivu AstraZenece, 25 pri Pfizerjevem

Evropska agencija za zdravila je objavila ugotovitev, da obstaja možnost povezanosti vektorskega cepiva proizvajalca Johnson & Johnson z zelo redkimi primeri neobičajnih krvnih strdkov in s sočasnim nizkim številom trombocitov. A je kljub temu presodila, da je cepljenje tudi s tem cepivom varno in smiselno ter precej manj tvegano kot morebitne posledice bolezni. Ker v Sloveniji že hranimo to cepivo, lahko pričakujemo, da se bo v prihodnjih dneh cepljenje z njim začelo tudi v Sloveniji. Dodatna pojasnila je v Odmevih TV Slovenija podal profesor ljubljanske medicinske fakultete in član svetovalne skupine za cepljenje pri NIJZ-ju Alojz Ihan, ki se je pogovarjal z voditeljem oddaje Igorjem E. Bergantom.

Sorodna novica Vse več Švedov zavrača AstraZeneco; Nizozemska odpira terase

Zanima nas vaš komentar na strokovno oceno EME glede cepiva podjetja Johnson & Johnson.
Ocena je bila zelo pričakovana, ker je skoraj enaka kot za cepivo AstraZenece. Kar ni čudno, ker sta obe cepivi precej podobni. Obe sta vektorski, malenkostna razlika je v vrsti vektorjev. Pri AstraZeneci gre za opičji adenovirus, medtem ko gre pri Johnson & Johnsonu za humani adenovirus. Nekoliko bolj moderen protein S je tisti, ki vzbuja imunost pri Johnson & Johnsonu. Namreč, ta protein je podobno modificiran kot pri mNRK-cepivih. Sicer pa gre za podobne pričakovane stranske učinke in tudi ocena je zelo podobna.

Kakšno uporabo priporoča naša skupina glede tega cepiva, ki ga v Sloveniji že nekaj imamo? Je ciljna skupina točno določena ali pa vendarle imamo recimo temu splošno cepivo?
O tem bomo odločali v četrtek. Glede na oceno EME ni pričakovati, da bi podrobneje specificirali recimo starostne skupine ali spol. Zato, ker tudi EMA tega ni naredila.

Sorodna novica Ihan: Tretji val je nevaren. Če ne zaščitimo starejših od 60 let, bo šlo za njihovo življenje.

Zanimiv je razvoj dogodkov pri cepivu AstraZenece, na Danskem so se mu nasploh odrekli, vse več držav v Evropski uniji pa ga ne uporablja pri mlajših. Se vam iz tega zornega kota zdi dovolj premišljeno, da naj bi recimo prav s tem cepivom AstraZenece cepili večino maturantov? Mar tukaj ne bi imeli več drugih možnosti?
O cepljenju maturantov si človek lahko misli svoje. Kar pa zadeva nevarnost, mislim, da ni nič vprašljivo. Osebna ogroženost katere koli starostne skupine v resnici ne velja, tako da so ti ukrepi v veliki meri naravnani na neko mnenje v državi, splošno mnenje. In glede na to, da bi cepljenje vendarle šlo kljub tem motnjam naprej v posamezni državi ... Mislim, da je predvsem to vzrok, da se v posameznih okoljih različno odločajo pri istih predpostavkah in dokazih.

Po vašem mnenju recimo mlajše ženske, ki bi se cepile z AstraZeneco in tudi s cepivom Johnson & Johnsona, naj ne bi imele preveč pomislekov. Ali pač?
Ne. To so tako male verjetnosti, da je razmerje med tem, kako nevarna je bolezen, že če pomislimo samo na možnost tromboz, ali pa kakšno tveganje je pri cepljenju ... tukaj sploh ni pomislekov.

En pomislek, ki ga imajo ljudje pred cepljenjem, je strah pred še neznanimi morebitnimi dolgoročnimi stranskimi učinki, drug pa odziv telesa neposredno po cepljenju. Ali pri tem strokovnjaki zaznavate kakšno bistveno razliko med cepivi? Dobivamo veliko vprašanj, da prav po cepivu AstraZenece naj bi bili ti prvi odzivi telesa še posebej hudi.
To je pravzaprav res. Pri mRNK-cepivih je tipičen reaktivni odziv. To pomeni, da je pri prvem cepljenju razmeroma blag, pri drugem cepljenju, ko se že pojavijo protitelesa, pa je pričakovano burnejši vnetni odziv. Pri vektorskih cepivih pa je to obdobje, ko ta vektorski virus pride v celico, daljše kot pri mRNK-cepivih. Zaradi tega se že naredi tak citotoksičen odziv proti celicam na mestu cepljenja in je zato pričakovano burnejši vnetni odziv že pri prvem cepljenju. Ampak to je reaktivnost, ki kaže, da cepivo deluje. To ni povezano z nekimi hujšimi stranskimi učinki, ampak je samo pojav, ki je značilen za tako vrsto cepljenja.

Mlajše kot bodo ciljne skupine cepljenja, bolj zapleteno bo cepljenje – zaradi obsežnosti, pa seveda tudi pomislekov, o katerih smo govorili; ob tem so še zapleti pri organizaciji cepljenja. Podobno je tudi marsikje v tujini. Ste kot strokovnjak zadovoljni s potekom cepljenja pri nas, pa tudi pristopi, kako naslavljamo vprašanja in pomisleke?
Največja težava je seveda količina cepiv. Idealno je cepiti z veliko akcijo, s tem, da so cepiva na razpolago vsem. V tem primeru je cepljenje daleč najučinkovitejše. Ker pa so razmere drugačne, računam oziroma upam, da bo čim prej na voljo toliko cepiva, da bo v resnici ponujano vsem, ki bi imeli interes se cepiti. V tem primeru pričakujem, da bomo dosegli 60-odstotno splošno precepljenost in seveda zaščitenost starejših v populaciji, ki naj bo vsaj dvotretjinska, če ne vsaj tričetrtinska.

Predstavniki proizvajalcev napovedujejo, da bo že jeseni potrebno cepljenje z novimi odmerki. Hkrati cena cepiv narašča, na primer Pfizerjevega. Tudi to pri nekaterih lahko vzbudi strah in dvome, da države postajajo nekakšni talci velikih farmacevtskih korporacij. Kakšen je vaš pogled na to?
Upam, da bo proizvodnja cepiv, ki je očitno postala zelo dobičkonosna, zaradi te dobičkonosnosti postala tudi zelo velika. Da potem uporabniki, in tu mislim cele države in sisteme, kot je evropska skupnost, res ne bomo talci tega, da bo na voljo premalo cepiv. Res pa se zna situacija obrniti, če bo potrebno ponovno cepljenje, da bo veliko večje povpraševanje po mNRK-cepivih. Kajti ta cepiva bolje omogočajo ponovno cepljenje v primerjavi z vektorskimi cepivi. Težava pri vektorskih cepivih je, da po prvem cepljenju lahko nastane odziv proti vektorju in to potem zmanjšuje možnost naslednjih cepljenj. Tako da bodo mNRK-cepiva v prihodnosti – če bo treba večkrat cepiti – absolutno v prednosti.

Video: Pogovor v celoti