Od sredine novembra 2020, ko je bila objavljena vest o prvem odobrenem cepivu, pa do konca aprila so v okviru raziskave #Novanormalnost v Valiconu opazili tri značilna obdobja glede namere o cepljenju proti covidu-19. Ob koncu leta 2020 je bila namera o cepljenju nižja od 50 odstotkov, v prvih dveh mesecih v letu 2021 pa se je namera prvič povzpela nad 50 odstotkov in je dosegla vrh konec februarja s 57 odstotki.

Tretje obdobje predstavljata spomladanska meseca, delež cepljenih se povečuje, a skupna namera niha med 53 in 58 odstotki in nakazuje stagnacijo rasti.

V raziskavi #Novanormalnost so konec januarja in marca najvišjo namero cepljenja izražali moški, stari od 60 do 75 let, ženske med 60. in 75. letom ter moški med 45. in 59. letom.

Delež odgovorov "zagotovo da" je skoraj še enkrat višji pri upokojencih (47 odstotkov), nekoliko nadpovprečen pa tudi med tistimi z nadpovprečnimi dohodki, to je z neto prihodki nad 1100 evrov.

Najvišji delež izražene namere "zagotovo se bom cepil/a" je med tistimi, ki "popolnoma zaupajo" vladi pri ukrepanju v času epidemije, med njimi je namera kar 60-odstotna. Namera je rahlo nadpovprečna tudi med tistimi, ki so že bili okuženi (potrjeno s testom ali brez potrditve).

Najbolj odklonilen odnos do cepljenja izražajo mlajši od 48 let, ki predstavljajo skoraj tri četrtine vseh, ki zavračajo cepljenje. To je najbolj izrazito v starostni skupini od 28 do 37 let ("zagotovo ne" 33 odstotkov).

Glede na starost in spol pa pri zavračanju cepljenja izstopajo moški v starosti od 30 do 44 let ("zagotovo ne" 33 odstotkov), ženske od 18 do 29 let ("zagotovo ne" 30 odstotkov) ter ženske med 30. in 59. letom ("zagotovo ne" 28 odstotkov). Skoraj dve tretjini teh, ki se "zagotovo ne bodo" cepili, je zaposlenih.

Izstopajo še posamezniki iz gospodinjstev s podpovprečnimi prihodki v gospodinjstvu ("zagotovo ne" 28 odstotka), med regijami izstopa Dolenjska ("zagotovo ne" 27 odsotktov).

Najpogostejši razlog za cepljenje je občutek odgovornosti

Dve tretjini tistih, ki so izražali gotovo namero o cepljenju, kot razlog za cepljenje najpogosteje navaja odgovor "to se mi zdi odgovorno" (65 odstotkov), sledi "previdnost" (45 odstotkov). Dobra tretjina (34 odstotkov) kot razlog navaja to, da bodo s tem prispevali k manjši obremenitvi zdravstvenega sistema, slaba tretjina pa, da ker spadajo med starejše osebe (31 odstotkov).

Najpogostejši razlog proti cepljenju je nezaupanje

Skoraj dve tretjini tistih, ki se zagotovo ali bolj verjetno ne bodo cepili, pa sta izbrali odgovor "ne verjamem novemu cepivu", kar pomeni, da je nezaupanje v nova cepiva prevladujoč in ključen razlog za zavračanje cepljenja. Precej enotni so še v mnenju, da "nima smisla, ker virus ves čas mutira," pogost pa je tudi občutek strahu pred stranskimi učinki.

Dosegljiva stopnja precepljenosti med 60 in 75 odstotki

"Na podlagi te analize lahko sklenemo, da je z ustreznim nagovorom obeh neodločenih skupin, tiste, ki je cepljenju bolj naklonjena, in tiste, ki mu bolj ni naklonjena, mogoče doseči od 60- do 75-odstotno precepljenost v populaciji od 18 do 75 let. Skupina, ki je odločena proti cepljenju, je po našem mnenju bolj ali manj izgubljena, saj poleg visoke stopnje nezaupanja tako v cepivo kot v vlado izražajo tudi visoko stopnjo zaupanja v različne razlage, ki spadajo v teorije zarot. Delež teh sicer občasno zaniha navzgor, sicer pa že od januarja vztraja pri povprečju ene četrtine vprašanih (24 odstotkov), tudi v zadnji meritvi konec aprila. To skupino sicer zaznamuje tudi najvišje število izbranih razlogov proti, v povprečju je vsak navedel tri in pol," navajajo v Valiconu, kjer na podlagi izsledkov raziskave ocenjujejo, da je minimalno dosegljiva stopnja precepljenosti v populaciji 60 odstotkov (seštevek vseh, ki so se že oz. se bodo zagotovo cepili, dveh tretjin tistih, ki se bodo "bolj verjetno" cepili, ter polovice tistih, ki se danes "bolj verjetno ne bi cepili"). Maksimalno dosegljivo stopnjo precepljenosti pa ocenjujejo na 75 odstotkov.